"Če je lastnik odgovoren, bo sprejemal take odločitve, da bo trajno dober, če ima rezultate, bo skrbel, da bodo rezultati dobri na dolgi rok. Odgovorno lastništvo je to, da sam veš, kaj je treba storiti, ne pa da te k temu poziva država oz. neka druga institucija.
Če lastniki ne vedo, da je pogodba zakon številka ena, in če nimam zaupanja v pogodbenega partnerja, kako naj imam zaupanje v neki zakon, ki je morda čuden in se ne izvaja," je uvodoma o odgovornem lastništvu dejal predsednik uprave Unicredita Slovenija France Arhar.
Tujci pri nas vidijo preveliko tveganje, saj zadnja beseda ni zadnja beseda, je dodal. In zakon številka ena je najprej pogodba, če se te ne spoštuje, potem ne more biti zaupanja v neki čuden zakon, ki se ne izvaja, je prepričan.
Nimamo opredeljenih prioritet
"V Sloveniji je vse preveč zakomplicirano, ko pride do tujih naložb. Tujci se vedno sprašujejo, kdo sploh dejansko zastopa podjetja. To se zdaj z AUKN-jem sicer poskuša centralizirati, a bo treba še precej postoriti.
Nismo sposobni določiti, kaj so naša strateška podjetja. Nikomur ni jasno, recimo, zakaj je Zavarovalnica Triglav strateško podjetje, to je povsem običajno storitveno podjetje. Država bo morala torej ponovno opredeliti, katera so strateška podjetja, in to predvidljivo izvrševati, ne pa da si npr. čez nekaj časa spet premisli in reče, da je NKBM strateško pomembno podjetje," je stanje ocenil Aleš Škerlak, izvršni direktor skupine Alta.
Po besedah lastnika podjetja NorthGrant Petra Groznika je povsem jasno, kaj lastništvo podjetja prinaša. Odgovoren lastnik ima po njegovem mnenju pet nalog: pripravljanje na skupščine, nadzor podjetja, da imajo menedžerji in zaposleni ustrezne dolgoročne pogodbe, poravnavanje eksternalij ter skrb za dolgoročno rast in dobičkonosnost podjetja.
Analize so, a jih nihče ne uporablja
Ob tem je Andrej Vizjak, direktor svetovanja v podjetju PWC, povedal, da Slovenija analizo ključnih sektorjev ima, vendar se poraja vprašanje, ali smo jo sposobni izvesti. Glavna težava Slovenije je, da ni stalnosti razvojne politike, je poudaril.
Da v Sloveniji nimamo pojma, kaj hočemo, je izpostavil tudi član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Marko Golob. Zaradi tega država tudi ne ve, kakšne deleže naj ima v posameznih podjetjih.
Težave vidi v tem, da se direktorji državnih podjetij pogosto bojijo, kaj bo storil pristojni minister, problematični sta tudi korupcija in nepreglednost razpisov. Da bi morali nacionalni interes natančneje določiti, meni tudi Groznik.
Zaradi prevelikega obsega premoženja, ki ga ima trenutno država v upravljanju, bo po njegovem mnenju morala ta "zelo kmalu priti do predloga, kaj prodati, in bo morala prodati eno izmed svojih svetih krav ter se odločiti, katero". Predloge, katere družbe bi to lahko bile, so na agenciji že podali, konkretnih imen pa Golob ni razkril.