Predsednik vlade Robert Golob je ob robu obiska v kranjski družbi Iskraemeco povedal, da bosta ministra Bojan Kumer in Tanja Fajon 15. novembra v Alžiru, kjer bosta podpisovala memorandum o nadaljnjem energetskem sodelovanju med državama. Ob tej priložnosti bo potem po njegovih besedah podpisana tudi pogodba med Geoplinom in alžirskim pogodbenim partnerjem. "Pogodba je v celoti usklajena in parafirana," je dejal premier. Po dosedanjih informacijah pogodba za prihodnja tri leta predvideva nakup okoli 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar je približno tretjina trenutne slovenske letne porabe.

"Ampak najprej želimo imeti državni sporazum oziroma memorandum, ker so količine, ki si jih želimo zagotoviti v Alžiriji, manjše in pa obdobje trajanja daljše od konkretne pogodbe, ki je danes na mizi. Tako da bo naslednji teden obisk v Alžiru in takrat bodo stvari tudi formalno zaključene," je še dejal premier.

Golob je že konec oktobra ob obisku predsednika alžirske ljudske skupščine Ibrahima Bugalija v Sloveniji razkril, da potekajo pogovori o podaljšanju pogodbene dobave in tudi količin, ki bi zadostovale za približno polovico slovenske oskrbe. Po načrtih bo alžirski plin v Slovenijo potoval po plinovodu čez Tunizijo in Italijo, v Slovenijo pa pritekel v Vrtojbi.

V Geoplinu so takrat zapisali, da usklajevanja potekajo za "novo, za Slovenijo strateško pomembno dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije". Dobave iz Alžirije naj bi ob odmiku EU-ja od Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino pomembno prispevale k nadaljnji diverzifikaciji nabavnih poti zemeljskega plina in povečanju zanesljivosti dobave. Predsednik vlade je medtem ob Bugalijevem obisku napovedal še odprtje veleposlaništva v Alžiru in podpis meddržavnega sporazuma tudi o sodelovanju na področju obnovljivih virov energije in prenosa znanj ter tehnologij.

Novi ukrepi za pomoč gospodarstvu na vladi prihodnji teden

Premier Golob se je medtem v intervjuju za STA dotaknil novih ukrepov za pomoč gospodarstvu pri spopadanju z energetsko krizo, ki jih bodo na vladi potrjevali prihodnji teden. Kot je dejal, bodo ukrepi prinesli ustrezno raven cen plina in elektrike za podjetja, obenem pa subvencije gospodarskim subjektom iz javnih sredstev. "Ukrepi so dvoplastni. Na eni strani je treba zagotoviti, da bodo cenovne ravni, po katerih se bosta kupovala plin in elektrika, za gospodarstvo primerljive z drugimi evropskimi državami ali pa celo ugodnejše," je pojasnil premier.

Na drugi strani pa gre po njegovih besedah za to, da se uporabijo razpoložljiva javna sredstva za dodatno subvencijo gospodarskim subjektom – tistim, ki ne bodo imeli reguliranih cen. Na eni strani bodo namreč nekatera podjetja iz segmenta malih in srednjih podjetij, ki bodo imela regulirane cene, na drugi strani pa bodo večji porabniki, ki bodo imeli evropsko potrjen sistem subvencij neposredno iz proračuna. "Kombinacija obojega bo morala biti taka, da bo celotno gospodarstvo lahko to zimo preživelo pod predvidljivimi in hkrati dovolj konkurenčnimi pogoji," je strnil Golob.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo

Eden od teh ukrepov je tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. "Ta je na eni strani namenjen za primer zaostrovanja energetske krize – če ne bo zaostrovanja oziroma če ostane vse enako, kot je danes, pa mogoče sploh ne bo potreben. Na drugi strani pa bi se lahko uporabil takrat, ko bi prišlo do razpada nabavnih verig, da bi na primer zmanjkalo čipov, in bi potem tudi v takem primeru za neko obdobje subvencionirali čakanje na domu zato, da se kolektivi ohranijo nedotaknjeni in ne pride do razpada kolektiva kot takega ter s tem težav pri ponovnem zagonu proizvodnje," je povedal premier.

Obenem je dejal, da je za zdaj predvideno, da bo 80 odstotkov energije po znižani ceni, 20 odstotkov pa po tržni ceni. "S tem želimo na eni strani ne omejevati tistih, ki želijo delati in jim cene niso problematične, ker nekatere industrije dejansko niso občutljive na cenovno raven, hkrati pa stimulirati industrije z manjšo dodano vrednostjo, da prilagodijo porabo sedanjim razmeram. Želimo torej tudi skozi cenovno politiko spodbuditi industrijo, da prilagodi svoj obseg proizvodnje," je pojasnil.

Kot omenjeno, bo ukrepe vlada obravnavala naslednji teden, mogoče bo kakšen od ukrepov sprejet še kakšen teden pozneje, "ampak prvi ukrepi in usmeritve bodo naslednji teden potrjeni na vladi", poudarja Golob. O tem dodaja, da bodo ukrepe predstavili najprej gospodarstvu v nekoliko ožjem krogu, zato da se o njih pogovorijo, pozneje pa še javnosti. Veljati naj bi začeli 1. januarja.