Na okrogli mizi z naslovom "Boniteta in/ali razvoj", ki jo je organiziral Zares, so udeleženci obravnavali zlasti aktualne makroekonomske in sistemske težave Slovenije. Omizje je odprl predsednik Zaresa Gregor Golobič, ki je ponovil svojo misel, da se izhoda iz krize ne da kupiti, v Sloveniji pa imamo politično elito, ki misli ravno to in ki jo Golobič imenuje "vudu" politika.
Po mnenju razvojnega ministra Mitje Gasparija se moramo čim prej lotiti fiskalne konsolidacije, saj že zdaj na primer za obresti javnega dolga letno plačujemo 600 milijonov evrov. Poudaril je, da se bo na finančnih trgih kmalu ustvarilo veliko povpraševanje za sredstvi za refinanciranje javnih dolgov in tu bo zelo pomembno, kakšno bonitetno oceno nam bodo podelile bonitetne agencije.

Zategovanje pasu ne bo dovolj
Meni, da je gospodarska rast Slovenije lahko triodstotna, a tega nam ne bo zagotovil noben primanjkljaj, temveč podjetja z višjo dodano vrednostjo. Ob tem je izpostavil tudi, da bomo pri konsolidaciji morali nekaj narediti tudi na dohodkovni in ne le na odhodkovni strani.

V predkriznih časih smo storili napako, saj smo šli v davčno razbremenitev podjetij, nič pa nismo naredili na strani povpraševanja, je dejal Gaspari. Izpostavil je tri sistemske neskladnosti, ki jih imamo v Sloveniji, in sicer višjo rast plač, kot je rast produktivnosti, pokojnine, ki rastejo s plačami, ter socialne transferje, za katere ne vemo, ali gredo tistim, ki jih res potrebujejo.

Še ena velika težava je po Gasparijevem mnenju tudi nezadosten "donos" na vložena sredstva v nekatere državne sektorje, kot so šolstvo, zdravstvo in kultura. Smo na vrhu po obremenitvi plač in potrošnje, je še dodal. Za konec pa je izpostavil, da so področja, kjer se da nekaj narediti, obdavčitev nepremičnin ter področje kapitalskih dobičkov, kjer predlaga, da se obdavči nereinvestirane dobičke.

Mencinger: Smo normalna država
Ekonomista Jožeta Mencingerja trenutno ekonomsko stanje države ne skrbi, saj "smo v osnovi normalna država in smo približno tam, kjer bi morali biti glede na našo razvitost." Dodal je, da se po njegovem mnenju s konsolidacijo javnih financ prehiteva, zlasti na odhodkovni strani. "Sam namreč ne vidim mehanizmov, ki bi tu lahko vplivali na gospodarsko rast," je pojasnil.

Stopenj DDV-ja zdaj ne moremo več dvigniti, saj se je ponovno zbudila inflacija in bi to najbolj udarilo najrevnejše skupine, pravi Mencinger. Vidi zgolj dve možnosti razrešitve trenutnih težav z javnimi dolgovi. "Ko dolgovi presegajo 130 odstotkov BDP-ja, se takega dolga ne da zmanjšati, dokler je obrestna mera pozitivna in gospodarska rast negativna. Druga možnost je neke vrsta prisilna poravnava ali pa inflacija," meni Mencinger.

Odpuščanje javnega sektorja ni rešitev
Še dodatno težavo vidi v ustvarjanju nekega kriznega vzdušja v državi, za kar krivi tudi vlado, ki, kot pravi Mencinger, vsako težavo prenapihne. Težave pa vidi v veliki zadolženosti podjetij in plačilni nedisciplini, ki jo imenuje nezmožnost prodaje izdelkov, zato bi bilo treba spodbuditi povpraševanje.

Ob tem dodaja, da odpuščanje javnih uslužbencev ni rešitev. "Tu sem morda malce pristranski, saj sem tudi sam javni uslužbenec, vendar jih zasebni sektor ne bo zmogel posrkati in bodo prešli z ene na drugo blagajno," je dejal. Davka na nepremičnine ne bi uvedel, saj je po njegovem mnenju sorazmerno nepomemben in precej drag in bi lahko pri najrevnejših povzročil nepredvidljive posledice, je še dejal.

Jaklič: Slovenija potrebuje sodobne Argonavte
Profesor na ekonomski fakulteti Marko Jaklič se ni strinjal z Mencingerjevo oceno, da fiskalna konsolidacija ni nujna v kratkem, saj smo zaradi velike odvisnosti od tujih kreditnih trgov in dragih posojilnih pogojev doma močno vezani na ocene bonitetnih agencij.

Po njegovem mnenju bi morala država igrati vlogo nekoga, ki omogoča razvoj "globalnih bojevnikov", Slovenci pa bi se morali preleviti v sodobne argonavte, ki bodo nekaj časa npr. živeli na Japonskem ali ZDA in se nato z novim znanjem vrnili v Slovenijo. Verig vrednosti se namreč spreminjajo in na vzhodu ni več zgolj proizvodnja, temveč tudi inovativnost in naša država bi morala izkoristiti dane priložnosti, meni Jaklič.