BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU-ja uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 5,4 odstotka, so pojasnili na Statističnem uradu in dodali, da se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za dva odstotka, potem ko je bila v tretjem trimesečju rast na četrtletni ravni pri 1,2 odstotka, v drugem in prvem pa pri 1,4 odstotka.

Največja medletna rast v zadnjem trimesečju, 6,2 odstotka
V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2016 se je BDP po desezoniranih podatkih v zadnjem trimesečju okrepil za 6,2 odstotka, kar je bila največja medletna rast lani. Prva ocena statistikov je celo malenkost višja od zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so Sloveniji za letos napovedovale gospodarsko rast nekoliko pod petimi odstotki.

Končne podatke o lanski rasti bo statistični urad objavil šele konec avgusta. Lani je februarska ocena govorila o 2,5-odstotnem realnem povečanju BDP v 2016, letna pa je bila potem za 0,6 odstotne točke višja. Letos naj bi se rast po napovedih nekoliko umirila, a še vedno ostala na ravni okoli štirih odstotkov.

Nazadnje rast tako visoka pred 10 leti
Tako visoko rast kot ob koncu 2017 je Slovenija po besedah Romane Korenič s statističnega urada dosegla pred približno 10 leti, v drugem četrtletju 2008. Glede na to, da je gospodarstvo iz krize dokončno izšlo v zadnjem trimesečju 2013, Slovenija že štiri leta neprekinjeno beleži gospodarsko rast, ki se je lani občutno pospešila.

Leto 2017 si bomo po besedah Koreničeve zapomnili tudi po tem, da smo v sredi leta presegli predkrizno raven BDP. S tem se je zaključilo dolgo obdobje okrevanja in začelo obdobje vnovičnega približevanja najuspešnejšim evropskim gospodarstvom. Glede na rast v zadnjem lanskem četrtletju je bila Slovenija po trenutno razpoložljivih podatkih čisto na vrhu med državami EU, takoj za Romunijo.
.

.
Umar: Izstopala visoka rast izvoza
Slovenija je po rasti BDP-ja znova opazno presegla povprečje evrskega območja in s tem nadalje zmanjšala v času krize poglobljeno vrzel, so podatke prve podatke statističnega uradakomentirali v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in dodali, da bodo podatke upoštevali pri pripravi pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2018, ki jo bodo predstavili sredi marca. Visoka gospodarska rast se je proti koncu lanskega leta pospešila in je bila tako v celotnem letu najvišja v zadnjem desetletju. Tudi lani je izstopala visoka rast izvoza. "To povezujemo s pospešeno rastjo tujega povpraševanja, ugodno strukturo izvoza in izboljšano konkurenčnostjo podjetij," so zapisali v Umarju.

H gospodarski rasti so pomembno prispevale tudi večja zasebna potrošnja in oživljene investicije. Nadaljuje se visoka rast zaposlenosti, vse več podjetij pa poroča o pomanjkanju usposobljene delovne sile. Rast plač se je konec leta sicer nekoliko povišala, a ostaja zmerna, so navedli in dodali, da je bila visoka rast obsega investicij v osnovna sredstva lani povezana z rastjo nepremičninskega trga in nadaljevanjem rasti investicij v opremo in stroje. Zaradi močnega upada v začetnih kriznih letih pa obseg investicij ostaja razmeroma nizek.

Inflacija na letni ravni 1,2-odstotna
Sočasno so na statističnem uradu razkrili tudi podatke o inflaciji - februarja je ta na medletni ravni dosegla 1,2 odstotka, cene življenjskih potrebščin v primerjavi z januarjem pa so se zvišale za 0,7 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast življenjskih potrebščin je bila februarja 1,4-odstotna, februarja lani pa 0,3-odstotna.

Blago se je v enem letu podražilo za 1,3 odstotka, storitve pa za en odstotek. K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale višje cene hrane, ki so se dvignile za 2,6 odstotka. Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile nižje cene zelenjave, saj so zdrsnile za 16,9 odstotka. K mesečni inflaciji so 0,3 odstotne točke prispevale višje cene oblačil, ki so bila dražja za 6,7 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za evropske primerjave, je bila februarja 1,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,5-odstotna. Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.