Zavod za zaposlovanje je objavil najnovejši napovednik zaposlovanja, raziskavo, ki jo dvakrat letno izvaja med delodajalci z deset ali več zaposlenimi. Napovedi delodajalcev, ki zaposlujejo 347.000 ljudi, za prihodnjega pol leta so še bolj spodbudne kot doslej, saj napovedujejo 2,6-odstotno rast zaposlenosti.

Skupno bodo delodajalci v šestih mesecih potrebovali 30.900 delavcev, deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa tudi zaradi povečevanja števila zaposlenih. Odprli naj bi 16.500 novih delovnih mest.

Največjo rast števila zaposlenih predvidevajo delodajalci iz gradbeništva in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kamor se uvrščajo tudi zaposlovalne dejavnosti. V gradbeništvu je napovedana 7,5-odstotna rast, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih pa 6,2-odstotna rast zaposlenosti.

Napoved kaže tudi na nadaljevanje pozitivnih gibanj v gradbeništvu, na drugi strani pa kaže tudi, da se bodo delodajalci, ki delujejo v delovno intenzivnih panogah, še nadalje odločali za najemanje delovne sile, pojasnjujejo v zavodu za zaposlovanje.

Optimistične napovedi tudi v drugih panogah
Optimistične napovedi glede zaposlovanja imajo tudi delodajalci iz strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, prometa in skladiščenja, gostinstva ter predelovalnih dejavnosti. Zaposlenost se bo zmanjšala le v drugih dejavnostih, dejavnosti rudarstva in oskrbe z električno energijo, plinom in paro.

Dobra tretjina delodajalcev je ob tem optimistična v napovedih glede povpraševanja po njihovih izdelkih ali storitvah v naslednjih šestih mesecih. Delež podjetij, ki menijo, da se bo gospodarska dejavnost krepila, je 35,2 odstotka, 54,3 odstotka v anketo vključenih delodajalcev ne pričakuje sprememb v obsegu poslovanja, 6,2 odstotka pa jih pričakuje poslabšanje.

Po dejavnostih so najbolj optimistični delodajalci iz predelovalnih dejavnosti, sledijo jim delodajalci iz informacijske in komunikacijske dejavnosti ter iz gostinstva. Nadpovprečno so optimistični tudi delodajalci iz strokovnih, znanstvenih, tehničnih dejavnosti, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ter prometa in skladiščenja.

Neskladen trg dela
Zavod v poročilu opozarja tudi na "precejšnja strukturna neskladja na trgu dela". V povprečju se je nekaj manj kot polovica (43,3 odstotka) delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Velika podjetja se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov srečujejo celo v 61 odstotkih primerov.

Najvišji delež delodajalcev, ki se spopadajo s težavami pri iskanju delavcev, je v dejavnostih gostinstva (67,7 odstotka), gradbeništva (58,4 odstotka), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (55,5 odstotka), prometa in skladiščenja (53,9 odstotka) in predelovalnih dejavnosti (52,7 odstotka). Pogosteje kot v povprečju se s težavami pri zaposlovanju srečujejo tudi delodajalci v zdravstvu in socialnem varstvu (45,1 odstotka).

Težave z iskanjem kadrov
"Delodajalci imajo pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in za katere je značilen neugoden delovni urnik. Poleg navedenega je razviden tudi problem iskanja kandidatov za tehnične poklice, za katere so potrebna poklicno specifična znanja in za katere je težko na hitro usposobiti nov kader, ki (še) nima ustreznih znanj in izkušenj," navajajo.

Med poklici, ki jih najbolj primanjkuje, so delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo ter prodajalci.

Delodajalci ob tem navajajo, da kandidatom za zaposlitev najpogosteje primanjkujejo delovne izkušnje, poklicno specifična znanja in ustrezna izobrazba. Delodajalci, ki so imeli težave pri zaposlovanju, so se v več kot tretjini primerov znašli v položaju, ko se na razpisano delovno mesto ni prijavil noben kandidat, še kaže raziskava.

Zavod za zaposlovanje je oktobra in novembra izvedel terensko zbiranje podatkov na reprezentativnem vzorcu delodajalcev, ki zaposlujejo deset ali več delavcev. Pridobljeni podatki respondentov so metodološko uteženi, tako da ustrezno predstavljajo populacijo.