"V Sloveniji se je začel premik od pasivne k aktivni socialni politiki," je na novinarski konferenci pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Slovenija je namreč za aktiviranje ljudi, ki so praktično nezaposljivi in so tudi dolgotrajni prejemniki socialne pomoči, pridobila tudi zajeten kupček evropskih sredstev. S pomočjo na razpisih izbranih izvajalcev programov bodo do leta 2022 skušali socialno aktivirati 12.500 ljudi, ki že dlje časa prejemajo socialno pomoč, na zavodih za zaposlovanje pa veljajo za nezaposljive zaradi takšnih ali drugačnih težav.

"To je skupina, ki je, recimo, zavodi za zaposlovanje ne morejo vključiti v aktivno politiko zaposlovanja. Na zavodu so zavedeni kot trenutno nezmožni za delo. Centri za socialno delo pa zanje nimajo posebnih programov. Imajo številne zdravstvene, socialne in druge težave in potrebujejo daljšo in bolj individualno obravnavo," je pojasnila ministrica Kopač Mrakova.

Poleg 33 trenutno izbranih izvajalcev programov je v projekt, za katerega bo namenjeno do leta 2022 več kot 30 milijonov evrov, vključenih 48 koordinatorjev, ki bodo glede na podatke zavodov za zaposlovanje in centrov za socialno delo iskali primerne kandidate za socialno aktivacijo. "Osnovni namen socialne aktivacije je prekinitev, kot nekateri pravijo že kulture revščine. Zato gre za premik od pasivne k aktivni socialni politiki," je še poudarila ministrica.

Izbrane kandidate, ki bodo sicer lahko brez sankcij zavrnili ponudbo za vključitev, bodo koordinatorji tudi uvrščali v zanje primerne programe. Dolgotrajni programi, ki bodo trajali 11 mesecev, naj bi posameznika "okrepili na osebni ravni" in omogočili "njegovo vključevanje v delovno aktivnost ter približevanje vstopu na trg dela". Na kratkotrajnih trimesečnih in pozneje še šestmesečnih tečajih pa bodo izbranci pridobivali "funkcionalna znanja in socialne kompetence".

Denarna nagrada 0,80 evra na uro
Tisti, ki se bodo vključili v dolgotrajne programe, bodo še dodatno nagrajeni, saj so se, kot pravi Kopač Mrakova odločili za neki pozitiven pristop "korenčka". Poleg potnih stroškov in malice bodo prejemali še denarno nagrado 0,80 evra na uro. Sodelovanje v programih pa se bo štelo tudi za delovno aktivnost, ki je lahko podlaga za višjo socialno pomoč.

Vključitev le za mlajše od 49 let
Za vključitev v dolgotrajne programe pa veljajo nekatere omejitve. Kandidati so lahko stari največ 49 let, hkrati pa morajo biti dolgotrajni prejemniki socialne pomoči. Kar pomeni, da so v zadnjih dveh letih prejeli vsaj 12-krat socialno pomoč.

V Sloveniji po podatkih ministrstva za delo socialno pomoč prejema 50.000 ljudi, od tega je dolgotrajnih prejemnikov med 25 in 30 tisoč. Med njimi je precejšen delež starejših od 49 let. Zakaj torej starostna omejitev pri socialni aktivaciji? Na ministrstvu pravijo, da so se za to ciljno skupino odločili, ker je najbolj izpostavljena, saj je pred njo najdaljša delovna doba. Sicer pa v prihodnosti, če se bodo programi prijeli, starostnih omejitev ne bo več.

V kratkotrajne programe pa se lahko poleg prejemnikov socialne pomoči, ki imajo kompleksne socialne in zdravstvene težave, vključijo tudi posamezniki, ki ne prejemajo socialne pomoči in tudi začasno nezaposleni.

Kakšni programi so na voljo?
Dolgotrajni in kratkotrajni programi naj bi potekali po vsej Sloveniji. Vendar je ministrica Kopač Mrakova pojasnila, da se na razpise za izvajanje programov ni prijavilo dovolj izvajalcev, da bi bila pokrita vsa Slovenija. Med sivimi lisami je pri dolgotrajnih programih izpostavila Sežano, Jesenice, Kočevje, Grosuplje in Logatec, pri kratkotrajnih pa Koper. Za to naj bi čez pol leta razpisali še en javni razpis.

Med kratkimi programi je bilo izbranih osem projektov, med njimi tudi projekti socialne aktivacije albanskih in migrantskih žensk. Med dolgimi programi pa je bilo izbranih 22 projektov, v glavnem namenjenih za opolnomočenje odraslih za vstop na trg dela.

Intenzivno delo
"Skupaj z društvi, podjetji, knjižnico in večgeneracijskim centrom smo oblikovali program, ki bo vključene osebe opolnomočil s področja zaposlovanja in socialne aktivacije. Naš cilj je izhod v redno zaposlitev oz. izhod v aktivne politike zaposlovanja ter druge programe izobraževanja in usposabljanja," je povedala Selma Jenko iz društva za Razvoj človeških virov Novus, ki bo s svojim dolgim projektom pokrival Velenje, Mozirje in Žalec.

Sodelujoči v njihovem v projektu bodo v skupinah do 20 oseb morali najmanj 5 ur dnevno intenzivno sodelovati. "Te osebe morajo biti pet ur polno zasedene in zaposlene ter morajo pridobiti znanja in izkušnje. Morajo se opolnomočiti, da bi po teh enajstih mesecih imeli možnost dostopa do neke redne zaposlitve ali se vključiti v programe aktivne politike zaposlovanja," je povedala in dodala, da si bodo najprej prizadevali za osebni razvoj sodelujočih, nato pa bodo ugotovili njihove želje in potrebe ter jih bodo usmerjali k delodajalcem.

Suzana Oreški iz društva Altra – Odbor za novosti v duševnem zdravju, ki bo izvajalo kratki program na Koroškem in v Savinjski dolini, je povedala, da želijo sodelujočim z dejavnostmi izboljšati njihovo življenje. Poleg individualnega in poglobljenega dela na delavnicah jim bo omogočen dvig delovnih, socialnih spretnosti ter samopodobe in samozavesti. Izvedli bodo tudi delavnice računalniškega opismevanja in trenirali socialne veščine.