Stopnja tveganja revščine je po podatkih statističnega urada, objavljenih julija letos, v letu 2015 znašala 14,3 odstotka oz. 0,2 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v tem obdobju znižala za 1,2 odstotne točke. Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa je bil lani za 492 evrov višji kot leta 2014, so zapisali na spletnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vse to so poudarili ob tokratnem svetovnem dnevu boja proti revščini in pri tem predstavili nekaj svojih načrtov ter dozdajšnjih ukrepov.

Načrti ministrstva za delo
Ministrstvo je 19. septembra v javno razpravo posredovalo predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se nanaša na omejitve dedovanja pri varstvenem dodatku in denarni socialni pomoči. Novela ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov. S predlaganimi spremembami želi ministrstvo razširiti krog upravičencev do varstvenega dodatka.

Vpliv zakonodaje na stopnjo revščine
Poleg pozitivnih ekonomskih in gospodarskih gibanj, ki so pripomogli k dvigu razpoložljivega dohodka ter tudi k znižanju stopnje brezposelnosti s povečanim odlivom v zaposlitev, so k pozitivnemu trendu znižanja stopnje revščine po oceni ministrstva zagotovo pripomogle tudi spremembe socialne zakonodaje, s katerimi so se dvignili socialni prejemki najbolj ogroženih skupin prebivalstva. S 1. januarjem so namreč odpravili varčevalne ukrepe pri denarnih socialnih pomočeh in pri varstvenih dodatkih. Zvišali so se otroški dodatki, več je državnih štipendij in subvencioniranih kosil, so navedli na ministrstvu.

Delo humanitarnih organizacij
K reševanju stisk veliko pripomorejo tudi humanitarne organizacije, ki dopolnjujejo javno socialno mrežo. S tem namenom ministrstvo prek sklada za materialno ogrožene zagotavlja pomoč v obliki hrane. Z nudenjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam v obliki hrane in osnovne materialne pomoči se pomembno prispeva k odpravi najhujših oblik revščine. Izvedbo razdeljevanja hrane izvajata partnerski organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas.

Projekt "socialne aktivacije"
Poleg pasivne socialne politike po navedbah ministrstva posebno pozornost namenjajo usmeritvi v aktivacijo teh skupin prebivalstva z možnostjo zaposlitve, saj lahko k zmanjšanju revščine pomembno pripomorejo ukrepi na področju zaposlovanja in socialne aktivacije. Vlada je junija potrdila projekt socialne aktivacije, pri katerem gre za celovit pristop, ki naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in problematiko dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči.

V obdobju do leta 2022 je predvidena vključitev 19.000 oseb. "S programom socialne aktivacije želimo zagotoviti transparentno, usklajeno in celostno obravnavo oseb ter ustrezno povezavo vseh relevantnih institucij in obstoječih sistemov na tem področju," so še zapisali na ministrstvu.
Socialna varnost, zdravje kot temeljni dobrini
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ponovila svoje opozorilo državi, da morata socialna varnost in zdravje ostati temeljni dobrini. V sporočilu za javnost je zapisala, da družbeno razslojevanje vse hitreje vodi do družbenih praks, v katerih si nekateri zagotovijo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, drugi pa nimajo denarja za plačilo na primer dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato so jim nekatere storitve po navedbah varuha nedosegljive.

"Skrbi dejstvo, da živi v naši državi čedalje več ljudi, ki so zaradi različnih osebnih okoliščin ostali brez obveznega zdravstvenega zavarovanja in jim zdravstveno oskrbo nudijo pro bono ambulante, v katerih prostovoljno delajo zdravniki in drugo osebje," je navedla.

Varuhinja poziva k razmisleku, ali bo naša prihodnost zaznamovana s prostovoljnimi ambulantami, dnevnimi centri in brezplačnimi obroki za reveže, humanitarnim zbiranjem za zdravljenje v tujini, za pomoč otrokom in družinam, ali pa bomo ostali socialna, solidarna družba, ki ji bo mar prav vsak posameznik.
ZPM: Revščina se seli med zaposlene
Tudi Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje je v sporočilu opozorila na še vedno nerešena vprašanja zagotavljanja dostojnega življenja družin in otrok v Sloveniji. "Revščina se vse bolj seli med zaposlene, prejemnike minimalnih dohodkov, poglablja pa se med tistimi, ki živijo v dolgotrajni revščini," so zapisali. Pojasnili so, da s pomočjo botrov pomagajo že več kot 4.800 otrokom in jim s tem omogočajo vsaj nekoliko enakovrednejše možnosti v primerjavi z vrstniki.

Mednarodni dan boja proti revščini
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini, z namenom opozarjati na problematiko revščine v svetu in spodbuditi dejavnosti za njeno zniževanje. Slovenija se s projekti razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči pridružuje mednarodnim prizadevanjem za odpravo revščine in implementacijo ciljev trajnostnega razvoja.