Podatki Statističnega urada RS o tveganju revščine v Sloveniji za leto 2014 kažejo, da je ugodnejšim gospodarskim kazalcem navkljub ostala stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti nespremenjena. Povprečni razpoložljivi neto dohodek na gospodinjstvo se je nekoliko zvišal, vseeno pa je pod pragom revščine lani živelo 290.000 oseb.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je opozorila, da se pri statistiki za leto 2014 upoštevajo podatki za leto 2013. Takšno računanje za nazaj po njenih besedah ovira učinkovitejše in hitrejše odločanje za zaščitne ukrepe na tem področju. Dejstvo, da se stopnja tveganja revščine ni povečala, ni slab podatek, je dodala in takoj nadaljevala, da bo zadovoljna šele tedaj, ko se bo številka začela zmanjševati, a to bo prišlo z zamikom.

Gospodarska rast se najprej pozna na trgu dela in žal šele pozneje tudi v stopnji tveganja revščine, pojasnjuje ministrica: "Z zamikom se bodo pozitivni podatki, ki jih dosegamo v gospodarstvu, odrazili tudi na delovni aktivnosti in prejemkih ljudi."

.
Po hrano tudi tisti z "minimalcem"
Stopnja tveganja revščine se najbolj očitno izraža v številu pomoči potrebnih, ki se po osnovne življenjske dobrine obrnejo na dobrodelne organizacije. Število teh se kljub povečanju kupne moči in gospodarske rasti v Sloveniji ne zmanjšuje, opozarja predsednica Rdečega križa Slovenije Nataša Pirc Musar.

V Ljubljani, kjer je največji distribucijski center za hrano, razdelijo 150 paketov dnevno, ob sredah, ko delajo cel dan, pa tudi okoli 350. Najhuje pa je to, da v zadnjih petih letih zelo podrobno spremljajo statistiko razdeljevanja hrane in pri tem opažajo, da po hrano hodijo tudi tisti, ki imajo službo, kar se pred leti ni dogajalo. "Očitno ljudje, ki imajo minimalno plačo, s tem denarjem ne morejo preživeti," je poudarila Pirc Musarjeva in ocenila, da je to "zastrašujoče".

Pogosto se dogaja, da ljudje prihajajo po hrano v poznih večernih urah, ali pa prosijo, če jim lahko hrano dostavijo domov, ker jih je sram, da bi jih kdo videl.