Svojih pravic pa ne poznajo le manj izobraženi, ampak tudi visoko izobraženi, ki po spletu okoliščin ostanejo brez službe in bi pričakovali, da vsaj malo poznajo svoje pravice, pove Apohalova. Če bi jih poznali in ne bi čakali do zadnjega trenutka – zaradi strahu ali nepoznavanja – bi bilo veliko manj deložacij, izvršb, stanovanjskih stisk. A Apohalova dodaja, da zakonodaje niso dolžni poznati, saj obstajajo institucije, kot so centri za socialno delo (CSD), kjer bi morali pridobiti vse potrebne informacije. Pa jih prepogosto ne.

Neučinkovitost uradne podporne mreže
Nekateri CSD-ji so neučinkoviti in neodzivni, ugotavljajo ponudniki brezplačne pravne pomoči. "Nekateri CSD-ji ne opravljajo svetovalne funkcije, ljudem ne prisluhnejo in z njimi ne poiščejo rešitev, ki bi jim lahko pomagale, ampak počnejo izključno to, kar jim izrecno nalaga zakon," izkušnje svojih strank opisuje Apohalova. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, potrebujejo informacije, konkretne napotke in takojšen dostop do pomoči: "Nedopustno je, da si nekateri CSD-ji za izdajo odločb o denarni socialni pomoči vzamejo cel mesec, kar je najdaljši možni zakonski rok, ali pa ga celo prekoračijo."

Kmalu eksplozija deložacij?
Spomladi je začela tleti nova socialna bomba, ko je sprememba zakona o uravnoteženju občinskih javnih financ ukinila del subvencije najemnine za bivanje socialno šibkih posameznikov in družin v tržnih najemnih stanovanjih. Ti so se zdaj ne po svoji krivdi znašli v neenakem položaju v primerjavi z najemniki neprofitnih stanovanj, čeprav niso sami izbirali, kje bi živeli. V občinah, ki nimajo lastnih neprofitnih stanovanj ali pa so ta že prezasedena, so posameznikom in družinam cenovno razliko subvencionirali in jim s tem omogočili streho nad glavo kljub socialni in materialni stiski. Ker je bil ta ukrep čez noč izbrisan, o čemer večina dozdajšnjih upravičencev do subvencije najemnine ni seznanjena, je pričakovati hude zaplete, prekinitev pogodb v tržnih stanovanjih in deložacije. V projektu Botrstvo – brezplačna pravna pomoč želijo državi prikazati, da kriza ne sme biti izgovor, da v najboljši možni meri ne bi pomagali socialno ogroženim. "Da se! Treba je le prerazporediti sredstva in uveljaviti nekaj novih ukrepov!" pove Mateja.

Odpis dolga ni sistemska rešitev
"Odpis dolga je le trenuten ukrep, ne reši pa težav dolgoročno. Banke bi morale bolj prisluhniti ljudem, ki se znajdejo v težkih situacijah, in omogočiti moratorije na plačila bančnih obveznosti," meni Apohalova. Pri svojem delu sliši številne zgodbe: "Smo imeli primer, ko sta oba starša izgubila službo in nista več zmogla odplačevati stanovanjskega posojila. Banka jim ni ponudila nobene alternative, že po treh mesecih je prodajala stanovanje prek sodišča na dražbi. Ta primer kaže, da ljudje sploh nimajo možnosti, da bi se postavili na noge in poskusili zaživeti na novo!" In to ni osamljen primer. Večkrat se stanovanja dajo na dražbo, ta se potem prodajo po polovični ceni, izkupiček je premajhen za poplačilo dolga. Obubožani ljudje tako ostanejo dolžni, hkrati pa brez strehe nad glavo, saj so jim odvzeli stanovanje, za katerega so se kar nekaj let odrekali, da so lahko odplačevali mesečne obroke.