»Zanima me, kako lahko človek s socialno pomočjo 222 evrov na mesec preživi. Sploh, če za skromno stanovanje plača 200 evrov najemnine. Da o drugih stroških, kot so položnice za elektriko, ogrevanje, vodo, odvoz smeti, sploh ne govorim,« se na enem od forumov sprašuje 30-letna Štajerka, ki je že več kot leto dni brez službe.

Podobno vprašanje si postavlja na tisoče Slovencev in Slovenk, ki živijo na pragu revščine. Neplačane položnice se kopičijo, rubežniki trkajo na vrata, sreča v nesreči pa je, da je država pred rubežem zaščitila vsaj skromno socialno pomoč, ki jo prejemajo ljudje v stiski. A če je tistih nekaj evrov varnih pred upniki, pred bankami niso. Obstoječa zakonodaja bankam nalaga, da morajo v primeru izvršbe preveriti stanje na tekočem računu dolžnika. Če ugotovijo, da dolžniki prejemajo le socialne prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, sporočijo upniku, da dolžnik dolga ne more poplačati. Svoje storitve pa dolžniku zaračunajo 30 evrov in več ter jih odtrgajo od skromne socialne pomoči.

Bankam preprečiti, da bi jemale socialno najbolj ogroženim
Na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti se tega dobro zavedajo. Na začetku marca so zagotovili, da bodo v treh tednih pripravili avtentično razlago 101. člena Zakona o izvršbi, s katero bi bankam takšno ravnanje prepovedali. Kmalu pa se je izkazalo, da avtentična razlaga ni mogoča.

Pravosodni minister Goran Klemenčič pravi, da razlog tiči v tem, da je avtentična razlaga v nasprotju s spremembo zakona, ki zdaj poteka, veliko bolj odprta za morebitno sodno izpodbijanje. »S spremembo zakona, ki je že pripravljena za medresorsko usklajevanje in bo v treh tednih pripravljena za obravnavo v državnem zboru, bo država končno uporabila edini vzvod, ki ga ima, da prepreči bankam, da jemljejo socialno najbolj ogroženim.«

Na Združenju bank spremembi zakona nasprotujejo
Sodišče in FURS vsako leto izdata okoli 700 tisoč novih sklepov o izvršbi. »Banke jih morajo izvrševati, saj so upnikom odškodninsko odgovorne,« pravi Novica Novakovič z Združenja bank Slovenije in pojasni, da ima banka podlago za zaračunavanje nadomestil za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi v 142. členu Zakona o plačilnih storitvah in sistemih.

Pa vendar bankam tega ni treba početi, opozarja pravosodni minister in doda: »Gre za licencirano dejavnost in del dela banke mora vendarle biti v javnem interesu. Zato mora tudi banka določene storitve opravljati brezplačno. Kot denimo, ko gre za regulativo na področju preprečevanja pranja denarja.«

Zato Klemenčič verjame, da bo sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju preživela ustavno presojo, če bi do nje prišlo, saj gre za socialno ogrožene ljudi. Na Združenju bank napovedujejo, da bodo če bo sprememba ZIZ-a sprejeta, banke osebam, ki jih bo spremenjeni zakon zaščitil, začele zapirati račune.