Izvršna direktorica gospodarske zbornice (GZS) za socialni dialog Tatjana Čerin je poudarila, da bi rast obremenitev ob predlaganem izločanju dodatkov (za delo ponoči, ob praznikih in ob nedeljah) posameznega delodajalca obremenila za okoli 147 evrov bruto. Delavec pa bi od tega dobil samo 42 odstotkov, vse ostalo bi šlo v javne blagajne.

"Izplen zaposlenega bi bil v tem primeru glede na obremenitve, ki jih imamo, spet šibak. Država naj naredi tisto, kar je v zadnjih letih obljubljala - izpelje davčno reformo in zniža obremenitev stroška dela," je opomnil.

V GZS-ju želijo, da bi vlada že letos pripravila vse zakonske podlage za izpeljavo davčne reforme v smislu znižanja obremenitev plač in sprejela dohodninsko zakonodajo, ki bo dvignila prag za plačilo dohodnine v teh najnižjih razredih. Le ta bi posledično omogočila tudi višje neto izplačilo zaposlenim z najnižjo plačo. Čerinova je ob tem spomnila, da je trenutno okoli 48.000 zaposlenih pri pravnih osebah v javnem in zasebnem sektorju na minimalni plači.

Ogroženih 5 do 10 odstotkov delovnih mest
Po izračunih GZS-ja bi redefinicija minimalne plače ogrozila od pet do deset odstotkov delovnih mest v dejavnostih, kjer je dodana vrednost najnižja in kjer stroški dela presegajo 70, 80 in tudi 90 odstotkov dodane vrednosti, kot npr. v predelovalni industriji, trgovini, raznovrstnih poslovnih dejavnostih, izobraževanju in gradbeništvu.

Varnostne službe pred propadom
Precej prizadeto je že zdaj zasebno varovanje, kjer je strošek dela izjemno visok, je dejal predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja Branko Slak. Nelojalna konkurenca po njegovih besedah onemogoča normalna plačila, precej podjetij v sektorju bo moralo zapreti vrata, če pride do redefinicije minimalne plače.

"Zasebno varovanje bo postavljeno pod vprašanje, ali bo sploh še obstajalo," je ocenil izvršni direktor Varnosti Maribor Boštjan Tancer. Varnost Maribor ima zaradi spremembe minimalne plače iz leta 2010 v svoji bilanci milijon evrov dodatnega stroška, poleg 17 milijonov evrov stroškov dela. Dodatno obremenitev bodo težko prenesli, sploh zaradi nelojalne konkurence na trgu.

"Če se politika strinja s tem, da minimalna plača ne zagotavlja tega, kar bi morala, potem naj spremeni razmerje bruto neto v razredih, kjer misli, in naj od tega država dobi manj in delavcev več," je poudaril Tancer.

Gostinstvu grozijo še večje izgube
Predstavnik turistično gostinske zbornice Janez Ivšič je predstavil razmere v gostinstvu, kjer je približno 31.000 zaposlenih, panoga pa ima sorazmerno veliko minimalnih plač (10 odstotkov od okoli 10.000 zaposlenih v hotelirstvu in 20 odstotkov od več kot 20.000 zaposlenih v strežbi hrane in pijač).

Vpliv spremembe minimalne plače bi bil precejšen, saj je imela panoga kot celota v letu 2013 okoli 37 milijonov evrov izgube. Izvzem dodatkov bi znašal okoli tri milijone evrov, kar naj bi pomenilo, da bi več kot 200 delavcev moralo izgubiti delo, je dejal Ivšič ter razložil, da je po letu 2010, ko se je minimalna plača zvišala, v gostinstvu delo izgubilo približno 6000 ljudi.

"Rezerv ni več, ostaja vprašanje, ali bo v primeru nadaljnjega zviševanja obremenitve stroškov dela smiselno sploh ohranjati delovna mesta in se ukvarjati s posli, ki so brez dodane vrednosti, ali bo mogoče bolje razmisliti o ukinitvi tega dela dejavnosti," pa je poudarila direktorica družbe Aktiva čiščenje Jasmina T. Šušteršič.

Varnostnikom se dela krivica
Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, ki pokriva dejavnosti komunale, poslovanja z nepremičninami in zasebnega varovanja, navaja, da je problematika še posebej pereča pri varovanju, ker v tej dejavnosti ni sklenjene kolektivne pogodbe, čeprav si že dalj časa prizadevajo, da bi prišlo do pogajanj.

Dejavnost zasebnega varovanja je dejavnost, ki jo Slovenija ureja v javnem interesu, gre za zahtevno delo, gre za dejavnost, ki se opravlja 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Torej zaposleni opravljajo delo dopoldne, popoldne, ponoči, v izmeni, na praznik, v nedeljo, plača pa je minimalna, popolnoma vseeno je, kdaj varnostnik opravlja delo, opozarjajo v sindikatu SKVNS. Ob tem se zavzemajo za redefinicijo minimalne plače, s katero bi odpravili veliko krivico, ki so je deležni tako zaposleni v zasebnem varovanju kot seveda tudi v nekaterih drugih dejavnostih.

V SKVNS-ju pa se strinjajo s predlogom in pozivom delodajalske strani po boljšem nadzoru v dejavnosti za zasebno varovanje in inšpektoratu za delo predlagajo, da se sistematsko pristopi k preverjanju izpolnjevanja delovnopravne zakonodaje v tej dejavnosti, in to v prav vseh 146 družbah, ki imajo licenco za opravljanje storitev.