"Vse to dogajanje okoli strukturnih reform in krize dramatično povečuje revščino v Sloveniji. Več kot 410.000 ljudi je na meji revščine, so socialno izključeni - to bi moralo prav tako skrbeti gospode iz OECD-ja," je na današnji novinarski konferenci, sicer namenjeni odzivu na nacionalni reformni program in program stabilnosti, v Ljubljani dejal predsednik ZZZS-ja Dušan Semolič.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes namreč izboljšala oceno o gospodarski rasti za letos za 0,4 odstotne točke, na 1,8 odstotka, ob tem pa podala vrsto priporočil.

Pomisleki sindikatov
Semolič je dejal, da je v priporočilih kot pomemben prispevek k nadaljnji rasti izrazito podcenjeno domače povpraševanje. To je po njegovem mnenju "priložnost, ki naj dvigne gospodarsko rast ali jo vsaj ohranja".

Kritičen je bil tudi do priporočila o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju in mase plač. "Imamo področja, kjer je premalo zaposlenih, kjer varčevanje na račun zaposlenih že povzroča veliko škodo - gre za področja dela, zdravstva, socialnih služb ..." je pojasnil.

V ZSSS-ju se lahko strinjajo, da se država ne sme vmešavati v vsakodnevno vodenje podjetij, za državno premoženje pa morajo skrbeti profesionalci, ne pa politični nastavljenci. "To je prava misel, ki jo lahko samo podpiramo," je dejal Semolič in dodal, da imajo pomislek glede priporočila, zakaj bi morali biti deleži v podjetjih sploh v lasti države.

Opozorila glede pokojnin
Sindikat prav tako skrbi priporočilo za zvišanje upokojitvene starosti v povezavi s pričakovano življenjsko dobo. Vse več delavcev po Semoličevih pojasnilih ne dosega že zdajšnjih pogojev, med drugim 40 let pokojninske dobe, številni delodajalci pa po njegovih besedah odpuščajo starejše delavce. "Vprašanje pokojninske dobe se ne veže samo na starejše ljudi, ampak tudi mlade. Ni reforme, če ne bodo mladi imeli rednega dela, da bi plačevali prispevke v pokojninsko blagajno," je poudaril.

Ob tem je poudaril, da je Slovenija "unikum, kar zadeva prispevek delodajalca v pokojninsko blagajno". Ta se je namreč po njegovih pojasnilih znižal pred leti, sicer z obljubo, da je to nekaj začasnega - tako delodajalci pri nas glede na druge evropske države plačujejo najnižji prispevek v pokojninsko blagajno.

Medtem ko OECD poziva k večjemu pomenu inflacije pri usklajevanju pokojnin, se je Semolič vprašal: "Ali ne vedo, da so pri nas pokojnine tako rekoč zamrznjene?"

Če je OECD tokrat bolj umirjen glede minimalne plače, pa vseeno ostaja poziv, naj bo rast minimalne plače zmernejša. "Kako zmernejša? V letošnjem letu je minimalna plača porasla za en evro in nekaj centov," je poudaril Semolič in dodal, da je to povsem "zgrešeno".

Višali bi povprečno plačo
Se pa v ZSSS-ju strinjajo z OECD-jem v delu, ki govori o tem, da naj minimalna plače raste tudi v skladu s produktivnostjo. Glede priporočila o postopnem povečevanju razkoraka med minimalno in povprečno plačo je Semolič poudaril, da se s tem strinjajo, ampak ne tako, da se zniža minimalna plača, temveč tako, da se zviša povprečna plača.

Ne strinjajo pa se z znižanjem najvišjih dohodninskih stopenj. "Prepričani smo, da je progresivno obdavčenje še nekaj časa potrebno," je dejal in dodal, da bi pri srednjem razredu - ta je preobremenjen - lahko že potegnili zavoro.

GZS: OECD podcenjuje rastoči optimizem potrošnikov
Po mnenju gospodarske zbornice (GZS) je navzgor popravljena napoved za gospodarsko rast Slovenije v letošnjem letu pričakovana. Menijo pa, da OECD v njej nekoliko podcenjuje rastoči optimizem potrošnikov in učinek nižjih obrestnih mer na rast.

Kot pravijo v GZS-ju, je OECD s svojo napovedjo sicer še vedno med bolj konservativnimi. Ocena, da se bo zasebna poraba letos okrepila za 0,3 odstotka, je občutno nižja od mnenja drugih analitikov (0,9 odstotka), medtem ko naj bi investicije letos porasle za 2,3 odstotka, kar je odstotno točko manj, kot menijo drugi analitiki, navajajo na GZS-ju.

"Po našem mnenju aktualna ocena gospodarske rasti OECD nekoliko podcenjuje rastoči optimizem potrošnika, ugodnejšo klimo za investiranje v industriji in tudi učinke obrestnih mer na rast, ki so se končno začele zniževati tudi v Sloveniji," menijo v zbornici.

OECD v poročilu opozarja tudi na ključna tveganja in navaja priporočila za pospeševanje rasti, ki bi jih morala vlada po mnenju GZS-ja vključevati tudi v aktualni nacionalni reformni program. Tako kot GZS tudi OECD pozivata k strukturnim reformam, opozarja na visoko zadolženost podjetij ter njihovo prepočasno prestrukturiranje, pa tudi na neaktivno vlogo bank pri prestrukturiranju in s tem povezane stroške.

"Dejstvo, da je javna poraba nad povprečjem v članicah OECD-ja in da se je v zadnjih letih še povečala, potrjuje nujnost njenega optimiranja tudi v prihodnje," so še zapisali v GZS-ju.