Generalni sekretar OECD-ja, Mehičan José Ángel Gurría, je po srečanju s predsednikom vlade poudaril, da je Slovenija v primerjavi s kriznimi leti, ko je BDP padel za 26 odstotkov, bančni sektor pa se je znašel v velikih težavah, dosegla velik napredek in da veliko dejavnikov kaže na izboljšave. Kljub hudi gospodarski krizi, ki jo je preživela, Slovenija še vedno velja za državo blaginje, saj ima navsezadnje najmanjšo neenakost prebivalstva med državami. "Slovenska družba je ena najbolj egalitarnih," je poudaril.

Vendar pa mora Slovenija rešiti še številne težave, s katerimi se že spopada oziroma jo še čakajo. Tako bi morala Slovenija po njegovih besedah več sredstev nameniti aktivnim politikam zaposlovanja, saj jim namenja le 0,3 odstotka BDP-ja, kar je približno pol manj od povprečja OECD-ja, nekatere druge države pa temu namenjajo bistveno več sredstev.

Poleg tega Slovenija potrebuje dodatne napore glede prestrukturiranja bančnega in drugih gospodarskih sektorjev. Potrebna pa je tudi dodatna finančna konsolidacija, da bi zmanjšali javni dolg. Zato se mora Slovenija preusmeriti k dolgoročnejšim ukrepom, tudi zato, ker se prebivalstvo izjemno stara. To je sicer težava, s katero se ubadajo številne evropske države, vendar je v Sloveniji še očitnejša.

Zato je po Gurriovem mnenju nujno izvesti novo pokojninsko reformo, tudi na račun konsolidacije javnih financ, saj se bodo sicer že čez 15 let proračunski izdatki povečali za šest odstotkov BDP-ja. "Kdor dlje živi, lahko dlje dela. To se dogaja povsod po svetu," je dejal generalni sekretar OECD-ja. "Staranje prebivalstva bo težava prihodnosti in to je vprašanje, kjer si bo treba naliti čistega vina," je dodal.

Slabša napoved za leto 2016
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos sicer izboljšala za 0,4 odstotne točke, na 1,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se bruto domači proizvod okrepil za 1,9 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke slabše od novembrske napovedi.

OECD ob tem opozarja, da je okrevanje v Sloveniji, h kateremu so prispevale tudi v zadnjih letih sprejete reforme, krhko. Investicije podjetij zaradi razdolževanja gospodarstva ostajajo skromne, zmožnost posojanja bank je zaradi še vedno visoke ravni slabih posojil omejena, stopnja brezposelnosti pa ostaja visoka. H gospodarski rasti, ki bo verjetno ostala šibka, bo najbolj prispeval izvoz.

Med ključnimi priporočili Sloveniji zato navajajo nadaljevanje strukturnih reform, pri čemer menijo, da bi se morala vlada pri javnofinančni konsolidaciji osredotočiti na strukturne ukrepe, ki bodo povečali stroškovno učinkovitost na področju izobraževanja, v javni upravi in občinah.

Javna uprava bi bila lahko učinkovitejša
Javna uprava bi lahko bila po mnenju OECD-ja učinkovitejša. "Manjka strategija za zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju in mase plač," so zapisali in poudarili, da bi morale oblasti čim prej znova uvesti plačilo za delovno uspešnost in okrepiti sisteme za ocenjevanje dela.

Nujni se jim zdijo tudi okrepitev vloge Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in njena neodvisnost kot tudi nadaljevanje privatizacije. "Ne imejte nadzornih deležev v podjetjih, ki delujejo na konkurenčnih trgih," so zapisali.

Med ključnimi priporočili izpostavljajo tudi stabilizacijo javnega dolga in reševanje težav, ki jih prinaša staranje prebivalstva, pri čemer pozivajo k dvigu upokojitvene starosti v povezavi s pričakovano življenjsko dobo in večjemu pomenu inflacije pri usklajevanju pokojnin. Pozivajo tudi k zdravstveni reformi in povečanju sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja.Spomnili so tudi, da so se oblasti v Sloveniji zavezale k popolni privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Abanke Vipa ter zmanjšanju državnega deleža v Novi Ljubljanski banki na 25 odstotkov plus eno delnico. "Prodajo NKBM-ja je bilo pričakovati v prvem četrtletju 2015, vendar se je zgodil zamik. Ta proces bi morali končati čim prej," so poudarili in dodali, da vidijo možnost za dodatne prenose slabih posojil na DUTB.

OECD med ključnimi priporočili tokrat ni izpostavil minimalne plače, so se pa obnjo obregnili v delu poročila, ki govori o trgu dela. Rast minimalne plače naj bo zmernejša, pri čemer naj država razmisli o njeni povezavi s produktivnostjo in postopnem povečanju razkoraka med minimalno in srednjo plačo, so še zapisali v poročilu.

Mramor pohvalil analize OECD-ja
Gurrio je sprejel tudi predsednik države Borut Pahor in se zahvalil za pomoč in podporo OECD-ja Sloveniji pri oblikovanju politik ter konkretnih ukrepov za spopad s finančno in gospodarsko krizo.

Sogovornika sta se strinjala, da je ključni del dolgoročnega okrevanja nujnost povečevanja konkurenčnosti z izvedbo potrebnih strukturnih reform, tako na trgu dela kot na trgu proizvodov in storitev. Med nujnejšimi pa sta izpostavila tudi reformo zdravstvenega sistema.

Gurría se je srečal tudi s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, ki je generalnemu sekretarju OECD-ja predstavil ključne poudarke nacionalnega reformnega programa, predvsem z vidika strukturnih reform, in ga primerjal s priporočili OECD-ja. Mramor je posebej poudaril kakovost in uporabnost številnih analiz OECD-ja za povečevanje produktivnosti in gospodarske rasti.

Gurrio je sprejel tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez. Opozoril je na dobro sodelovanje Slovenije in resornih ministrstev s posameznimi odbori OECD-ja že v postopku vključevanja Slovenije v to elitno družbo najbolj razvitih držav in dodal, da se tudi po vstopu zavedamo, kakšne so prednosti članstva v tej organizaciji.

Na delovnem kosilu z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem pa sta se sogovornika strinjala, da OECD državam članicam kot kanal za komunikacijo omogoča dragoceno povezavo z delovanjem skupine G20 in stike z državami, ki predstavljajo potencialne oddaljene trge. Slovenija ob tem podpira in promovira tudi sodelovanje OECD-ja z državami jugovzhodne Evrope.