Laporškova v raziskavi Učinki minimalne plače v Sloveniji navaja, da je v Sloveniji razmerje med minimalno in povprečno plačo v samem vrhu EU-ja. Minimalna plača pri nas namreč dosega skoraj 48 odstotkov povprečne, večji delež pa ima med državami, ki imajo zakonsko ureditev nacionalne minimalne plače, le še Francija.

Ob tem Laporškova opozarja, da je dvig minimalne plače leta 2010 za skoraj 23 odstotkov več kot podvojil število njenih prejemnikov. Februarja 2010 je po njenih besedah minimalno plačo prejemalo 17.000 ljudi, mesec dni pozneje pa že več kot 43.000 ljudi. Do konca leta 2013 se je število prejemnikov minimalne plače vztrajno povečevalo, najbolj pa je poskočilo v storitvenih dejavnostih, kot so trgovina, gostinstvo in druge poslovne dejavnosti.

Kratkotrajno večja produktivnost
Posledica tega je bila, da se je za delavce z minimalno plačo povečala verjetnost izstopa iz zaposlenosti in prehajanja med zaposlitvami ter zmanjšala verjetnost prehoda iz brezposelnosti v zaposlitev z minimalno plačo. Prav tako se je povečalo število mladih in nizko kvalificiranih delavcev, ki so prejeli minimalno plačo.

Zvišanje minimalne plače je vseeno pozitivno vplivalo na produktivnost, predvsem v storitvenih dejavnostih, a naj to ne bi bil dolgoročen učinek. Laporškova ob tem ocenjuje, da je minimalna plača koristen instrument za zaščito delavcev pred prenizkimi plačami, "ki pa mora biti oblikovan na način, da ne škoduje delavcem in ne zavira gospodarske rasti".

"Dvig minimalne plače v marcu 2010 je prevesil ravnovesje v smer, ko minimalna plača prispeva k zapiranju delovnih mest in otežuje vstop v zaposlitev," je sklenila.