Kot kažejo podatki iz oddanih letnih poročil 71.638 gospodarskih družb, ki jih je predstavila agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), gre rast neto čistega dobička, razlike med dobičkom, ki so ga ustvarile gospodarske družbe skupaj, ter njihovo skupno izgubo, na račun poslovanja velikih in mikrodružb, medtem ko je bil pri majhnih in srednje velikih družbah nižji.

"Nad rezultati smo bili pozitivno presenečeni," je na novinarski konferenci dejala vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu Martina Resnik. Tudi v preteklih letih, med pandemijo covida-19 in nato energetske krize, so bili rezultati presenetljivi, je oceni, da gospodarstvo kaže odpornost, pritrdila vršilka dolžnosti direktorja Ajpesa Zdenka Kajdiž.

Velike družbe so lani ustvarile 3,35 milijarde evrov neto čistega dobička oz. nominalno 19 odstotkov več kot predlani, mikrodružbe 689 milijonov evrov oz. 29 odstotkov več kot leto prej. Neto čisti dobiček srednje velikih družb je nominalno upadel za dva odstotka, na 1,59 milijarde evrov, majhnih družb pa za štiri odstotke, na 1,08 milijarde evrov.

Največ neto čistega dobička so ustvarile gospodarske družbe v osrednjeslovenski regiji, 3,2 milijarde evrov oz. 29 odstotkov več kot predlani. Sledila so podjetja savinjske regije s 644 milijoni evrov (+1 odstotek) in podravske regije s 511 milijoni evrov (-9 odstotkov). Najnižji je bil v koroški regiji, 79,5 milijona evrov (-31 odstotkov). Najvišja rast je bila v posavski regiji, kjer se je neto čisti dobiček več kot podvojil, na 298 milijonov evrov.

Prihodki so s 146,5 milijarde evrov nominalno ostali na enaki ravni, realno pa so bili nižji za sedem odstotkov.

Med dejavnostmi so največ neto čistega dobička ustvarile predelovalne dejavnosti, 2,01 milijarde evrov, a je bil nominalno za 12 odstotkov manjši kot leto prej. Prihodek teh dejavnosti je bil z 42,1 milijarde evrov na ravni leta prej, neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 59.441 evrov oz. pet odstotkov več.

Dobiček trgovin se je povečal za tri odstotke

V trgovini se je neto čisti dobiček povečal za tri odstotke, na 1,27 milijarde evrov. Ta dejavnost je ustvarila največ prihodka, 46,4 milijarde evrov oz. tri odstotke manj kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za 11 odstotkov, na 63.241 evrov.

Najvišja rast neto čistega dobička je bila v gradbeništvu, za 33 odstotkov na 386 milijonov evrov. Prihodki v panogi so porasli za 19 odstotkov, na devet milijard evrov, neto dodana vrednost na zaposlenega pa za 21 odstotkov, na 45.629 evrov.

Oskrba z električno energijo, plinom in paro je po predlanski neto čisti izgubi v vrednosti 195 milijonov evrov lani ustvarila 522 milijonov evrov neto čistega dobička. Prihodki so upadli za 12 odstotkov, na 12,8 milijarde evrov. Je imela pa panoga najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega med vsemi, s 188.318 evrov je bila višja za 136 odstotkov.

Po neto dodani vrednosti na zaposlenega sta sledila finančna in zavarovalniška dejavnost (149.153 evrov; +100 odstotkov) ter poslovanje z nepremičninami (121.895; +11 odstotkov).

Na tujih trgih so gospodarske družbe ustvarile 59,8 milijarde evrov vseh prihodkov oz. šest odstotkov manj kot predlani. Pri tem so se čisti prihodki od prodaje na trgih EU-ja zmanjšali za pet odstotkov, na 45,3 milijarde evrov, na trgih zunaj EU-ja pa za 10 odstotkov, na 14,4 milijarde evrov.

Stroški blaga in storitev so bili za tri odstotke nižji kot predlani. Pri tem so bili stroški energije nižji za en odstotek, stroški plač pa višji za 12 odstotkov.

Plače realno višje za odstotek

Povprečna mesečna plača na zaposlenega je bila z 2218 evrov nominalno višja za devet odstotkov, realno pa za en odstotek. Gospodarske družbe so skupno zaposlovale 547.873 oseb, tri odstotke več kot predlani.

Samostojni podjetniki, poročila za lani jih je Ajpesu oddalo 50.282, so imeli skupaj 510,7 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka oz. 20 odstotkov več kot leto prej. Prihodki so porasli za 11 odstotkov, na 6,5 milijarde evrov, od tega so prihodki na tujih trgih znašali 742 milijonov evrov oz. šest odstotkov več. Neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene je znašala 20.244 evrov. oz. 13 odstotkov več.

Lani se je nadaljeval trend upadanja dospelih neporavnanih obveznosti. Mesečno je bilo v povprečju 2548 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, 72 manj kot leta 2022, ki so imele povprečno dnevno 120 milijonov evrov neporavnanih obveznosti, 11 milijonov evrov manj kot leto prej. Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb je bilo v gradbeništvu in trgovini.

Nadaljeval se je tudi trend upadanja števila začetih insolvenčnih postopkov. Lani jih je bilo 928 (od tega 872 stečajev), predlani 996 (938), leta 2021 1097 (1016) in leta 2020 1269 (1125).

Vpliv inflacije na realne vrednosti je bil lani nekoliko manjši kot predlani, saj je povprečna letna inflacija v letu 2023 znašala 7,4 odstotka, potem ko je bila v letu 2022 pri 8,8 odstotka.