Na Brdu pri Kranju je potekal peti vrh slovenskega gospodarstva, kjer je okoli 400 gospodarstvenikov z vlado razpravljalo o razmerah in nujnih ukrepih. "Močno se bomo zavzeli za uresničevanje zahtev za razbremenitev gospodarstva, zlasti s stroški dela. Država stalno ponavlja, da dodatnega obremenjevanja gospodarstva ne bo, v resnici pa so razmere popolnoma drugačne," je opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Stojan Binder.

Poslovno okolje je zato za tuje naložbe neprivlačno, izpostavlja Binder, slovenski kapital se seli v tujino, obseg javnih in zasebnih naložb pa je močno okrnjen. Čeprav so gospodarstveniki predlagali vrsto ukrepov, pa jih je po besedah predsednika GZS-ja le malo uresničenih. Slovenska podjetja so tako v primerjavi s konkurenco še vedno veliko bolj obremenjena z davki na delo.

Pahor: Gospodarstvo že okreva
"Ko se po času neke surove krize pokažejo prvi znaki okrevanja, je čas za velik realizem. Šele to ti da možnost, da dejansko izkoristiš prve znake luči na koncu predora, zato da znaš tej svetlobi slediti in na koncu tudi prideš iz tunela," pa je gospodarstvenikom dejal predsednik vlade Borut Pahor. Slovensko gospodarstvo letos že okreva, sicer počasneje od najbolj dinamičnega dela EU-ja, vendar okreva, je prepričan.

Obljubil je, da bo vlada v drugi polovici mandata zato pozornost usmerila predvsem v dvig konkurenčnosti gospodarstva, saj se je do zdaj ukvarjala predvsem s socialno povezanostjo ljudi in višjimi socialnimi transferji. Vlada se zato zdaj loteva velikih reform, ki pa morajo biti "vsesplošni družbeni projekt".

Vlada še vedno načrtuje umik iz gospodarstva
Skušali bodo oblikovati spodbudnejše davčno in podjetniško okolje, doseči stabilizacijo javnih financ, odpravo administrativnih ovir, poenostavitev postopkov za mala podjetja ter krepitev raziskovalne sfere in posodobitev sistema visokošolskega izobraževanja, je napovedal premier. Vlada načrtuje tudi postopen umik države iz aktivne vloge pri upravljanju podjetij.

Vendar pa vlada s svojimi ukrepi ne more nadomestiti stremljenja gospodarstva k izboljšanji proizvodov in ne more spremeniti tehnološke strukture gospodarstva. "Vlada lahko spodbuja, ne more pa nadomestiti podjetniške iniciative," je opozoril predsednik vlade. Svojo vlogo mora zato po njegovem opraviti tudi menedžment.

Kaj je slovenski nacionalni interes?
Predsednik GZS-ja Binder pa se je dotaknil tudi slovenskega nacionalnega interesa in se vprašal, ali je to prevladujoče lastništvo v bankah in slovenskih zavarovalnicah, prevladujoče lastništvo v cestni, železniški in energetski infrastrukturi, ali slovensko solastništvo v Merkurju, Mercatorju in Gorenju - po njegovem mnenju ni nujno, da je to nacionalni interes.

"Se pa sprašujem, kako doseči slovenski nacionalni interes, če bomo Slovenci zaradi trenutnih političnih in osebnih razlogov na tak ali drugačen način prenesli pretežen del premoženja v tuje roke," je dodal.

GZS: Država naj pomaga gradbincem
Sicer pa so na GZS-ju prepričani, da bi država morala iz krize pomagati gradbenemu sektorju - ali z infrastrukturnimi projekti in sprejemu stanovanjske politike ali pa s podpori pri nastopu na tujih trgih. Obseg poslovanja gradbenih podjetij v Sloveniji je namreč v prvih devetih mesecih letos upadel za 17,2 odstotka, v celotnem lanskem letu za 21,6 odstotka, glede na napovedi pa naj bi se obseg za od pet do sedem odstotkov znižal tudi leta 2011.

Na to se je v Odmevih odzvala ministrica za gospodarstvo Darja Radić, ki meni, da je gradbeništvo pri nas predimenzionirano in "ni za pričakovati, da bo v takih dimenzijah našlo posel doma. Zato sta dve možnosti: da se gradbeništvo skrči ali da se usmeri v tujino."