Hribar Milič in Avberškova sta pojasnila, da so za oživljanje nemškega gospodarstva zaslužni ukrepi tamkajšnje vlade, s katerimi so med drugim oživili izvoz, domačo potrošnjo in investicije ter pri tem ohranili zmerno rast plač. Gradbeništvo v Nemčiji, na primer, raste po več kot triodstotni stopnji, medtem ko je ta dejavnost v Sloveniji še vedno močno pod gladino. Foto: Bobo
Hribar Milič in Avberškova sta pojasnila, da so za oživljanje nemškega gospodarstva zaslužni ukrepi tamkajšnje vlade, s katerimi so med drugim oživili izvoz, domačo potrošnjo in investicije ter pri tem ohranili zmerno rast plač. Gradbeništvo v Nemčiji, na primer, raste po več kot triodstotni stopnji, medtem ko je ta dejavnost v Sloveniji še vedno močno pod gladino. Foto: Bobo

"Kljub ugodnim gospodarskim rezultatom smo zelo zaskrbljeni, zlasti ker nimamo pravih vzvodov, da bi pospešili domače trošenje," je povedal generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič in dejal, da bistvenega oživljanja gospodarstva ne pričakujejo.

"Slovenija izgubila predvsem stroškovno konkurenčnost"
"Sprejemamo ukrepe - najbolj znan je na področju trošarin ali pa pristop k rebalansu proračuna -, ki bodo še dodatno zmanjšali povpraševanje na domačem trgu in s tem prizadeli podjetja, ki ustvarjajo prihodke doma," je povedal Hribar Milič. Pravi, da zbornico "skrbita brezskrbnost in površnost analiziranja slovenskih gospodarskih razmer, predvsem s strani nekaterih sindikatov", ki statistične podatke, da se brezposelnost ni tako povečala, kot so napovedovali na GZS-ju, razlagajo kot napako GZS-ja, ukrepi na področju sociale in dodatne obremenitve gospodarstva pa naj ne bi imeli vpliva na konkurenčnost.

A Hribar Milič poudarja: "Konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je močno zmanjšala in se bo gibala obratno sorazmerno z brezposelnostjo." Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek ga je dopolnila, da je Slovenija izgubila predvsem stroškovno konkurenčnost, saj je rast stroškov dela prehitela rast produktivnosti za šest odstotnih točk.

Koliko bo brezposelnih?
Prihodki iz prodaje so padli za 14 odstotkov, izvoz za 18 odstotkov, neto dobiček za 68 odstotkov, davki od dobička pravnih oseb za 24,6 odstotka, dodana vrednost za 7,3 odstotka, produktivnost za 4,8 odstotka, je pojasnila. Dodala je, da se število brezposelnih giblje pri 100.000 in da 60.000 delovnih mest ohranjajo intervencijski ukrepi vlade, ki pa se iztekajo.

Koliko bo letos v Sloveniji brezposelnih, na GZS-ju niso želeli napovedovati. Odvisno od tega, kaj bo z izvozom, z Nemčijo ter s številom plačilnih nesposobnosti podjetij in posledično prisilnih poravnav in stečajev to jesen, je pojasnil Hribar Milič.

"Zakon o davku na nepremičnine naj bo čim prej sprejet"
Direktor Združenja za inženiring in Združenja za svetovalni inženiring na GZS-ju Vekoslav Korošec je predstavil stališče GZS-ja do predloga zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Ta je nujno potreben zaradi trenutnega neučinkovitega in dolgotrajnega umeščanja infrastrukture v prostor, ki v Sloveniji v povprečju traja osem let od sprejema uredbe, menijo na GZS-ju. To zavira investicije, zaradi neurejene prostorske problematike pa ne moremo pridobivati evropskih sredstev, poudarjajo.

Predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin bi moral biti sprejet čim prej, saj sta ureditev razmer in posodobitev sistema nujna, opozarjajo. Zbornica bo pri tem zakonu vztrajala pri določitvi maksimalne stopnje davka na nepremičnine, saj trenutni predlog predvideva le določitev minimalne stopnje, je napovedal Korošec.