Ko je prvega marca začel veljati nov zakon o minimalni plači, so na Gospodarski zbornici Slovenije protestirali, češ da bo to prineslo dodatnih 70.000 brezposelnih. Prav tako so bile zgrešene napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, kar je skrb vzbujajoče, je navedel Ladislav Rožič, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za ekonomsko področje. Statistični in ekonomski podatki namreč po njegovih besedah kažejo drugače, saj se je število brezposelnih od januarja, ko jih je bilo 99.591, julija znižalo na 98.406.

Poleg tega je leta 2009 od januarja do junija delovno razmerje prenehalo več kot 18.000 trajno presežnim delavcem, v istem obdobju letos pa le nekaj nad 12.000.

Večina podjetij se po besedah Rožiča tudi ni odločila za postopen prehod na minimalno plačo.

28 odstotkov delavcev z minimalno plačo v predelovalnih dejavnostih
Se pa je močno povečalo število delavcev z minimalno plačo, saj jih je bilo po podatkih Ajpesa februarja 17.452, junija pa 42.590, od tega 39.039 v zasebnem sektorju. Od tega jih je bilo kar 28 odstotkov v predelovalnih dejavnostih, 18 odstotkov teh delavcev v trgovini, 10 odstotkov pa v gradbeništvu.

Rožič je dodal, da ga skrbi, da se ne bi podobne zgrešene napovedi Umarja ponovile še v drugih primerih, denimo pri pokojninski zakonodaji.

Semolič: Menedžerji naj protestirajo drugje
Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič pa se je med drugim vprašal, zakaj vodilni v podjetjih namesto proti minimalni plači glasu ne povzdignejo proti visokim obrestnim meram, proti odločitvi za pomoč Grčiji, proti milijardnim zneskom za sanacijo bank ali zaradi članarine pri OECD-ju v višini 2,4 milijona evrov.

Minimalna plača sicer po besedah Semoliča predstavlja zaščito delavcev pred prehudo revščino, zato je njen dvig pomenil premik v prid pravičnosti. A obenem lahko na brezposlenost deluje tudi pozitivno, je prepričan prvi mož ZSSS-ja, ki je sicer priznal tudi, da povsem brez težav ni šlo, zlasti pri samostojnih podjetnikih.

"Dražji kruh, višja minimalna plača"
Rožič je opozoril tudi na zvišanje cen življenjskih potrebščin, ki ga je med drugim povzročilo zvišanje trošarin na elektriko, zemeljski plin in bencin.

Sindikat je zmotilo tudi povišanje cen osnovnega živila za delavce, kruha. Kot menijo, gre za neposredni napad na življenjsko raven delavcev. Če se bodo cene res zvišale, bomo zahtevali višjo mininalno plačo, še navajajo.

Primer Vegrad: Sindikati ne sprejemamo poslovnih odločitev
Semolič je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali se mu ne zdi, da so sindikati v primeru Vegrada prepozno reagirali. Kot meni, politikom vse pride prav, da skrijejo lastno odgovornost. Poleg tega za obstoj podjetij najprej odgovarjajo lastniki. Sindikati se lahko trudijo za pomoč, ne morejo pa reševati podjetij, saj ne sprejemajo poslovnih odločitev, je dodal.