Vlada se je odločila, da bo vse spremembe pri davku na nepremičnine uveljavila z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, in ne prek zakona o davku na nepremičnine.
Z novelo zakona o množičnem vrednotenju želi vlada med drugim uvesti možnost ugovora na posplošeno tržno vrednost nepremičnine v primeru posebnih okoliščin, opredeliti, da v primeru naravnih nesreč znižanje vrednosti večjega števila nepremičnin ugotavlja geodetska uprava po uradni dolžnosti, natančneje določiti, kaj je javno dobro pri nepremičninskem davku, ter občinam naložiti, da morajo opredelitev zemljišč za gradnjo javno razgrniti.

Poleg tega naj bi z novelo določili, da se za leto 2014 zemljišča za gradnjo stavb vrednotijo enako kot ostala nezazidana stavbna zemljišča, s čimer bi se znižala njihova vrednost in s tem davek. Po navedbah geodetske uprave lahko lastniki pri izračunavanju višine davka računajo na povprečno devetkrat nižjo vrednost.

Kaj bo z davkom za podjetja?
O predlogu ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonje, da bi znižali stopnjo za obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin mikropodjetij in malih podjetij ter samostojnih podjetnikov z 0,75 na 0,40 odstotka, še niso sprejeli dokončne odločitve, saj se predlog še usklajuje.

Usklajevanja prav tako še potekajo pri možnosti pravnih sredstev za zavezance, je dejal predstavnik za stike z javnostmi Boštjan Lajovic in dodal, da se vlada "odpira" tudi pri tem vprašanju. O morebitnem zamiku pri uvedbi davka je Lajovic dejal, da vlada pričakuje, da bo ujela vse predvidene roke.

Danes je imenovala tudi člane operativne skupine za zagotovitev učinkovitega izvajanja zakona o davku na nepremičnine in projekta uvajanja nepremičninskega davka. V njej so: Mateja Vraničar, Irena Popovič in Neva Žibrik z ministrstva za finance, Jana Ahčin in Martin Poteko z davčne uprave, Bojan Babič in Tanja Bogataj z ministrstva za infrastrukturo in prostor, Anton Kupic in Aleš Seliškar z geodetske uprave, Tanja Strniša in Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo in okolje, Iris Jeglič in Darja Drnovšek z ministrstva za notranje zadeve, Barbara Gerečnik z ministrstva za pravosodje ter Jasminka Jaša Trklja in Alma Ključanin z vrhovnega sodišča.