"Ukrepi ne pomenijo prave davčne reforme, še manj nekaj, kar bi gospodarstvo lahko pozdravilo. Predvsem pa nikakor ne odtehtajo zagotovil, ki jih je vlada dajala glede razbremenitve gospodarstva," je poudaril generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

Na GZS-ju ob tem opozarjajo, da je predvideno znižanje olajšave za naložbe in za raziskave in razvoj zgrešeno, vlada pa po njihovih besedah presliši vsa domača in mednarodna opozorila glede potrebnih ukrepov.

Poleg tega bo imelo uvajanje sistema izplačevanja ter obdavčitve delovne in poslovne uspešnosti za zaposlene učinke za podjetja in za zaposlene šele v letu 2017. Zato se sprašujejo, kje je obljubljena istočasnost razbremenilnih ukrepov z drugimi ukrepi, ki bodo že letos obremenili gospodarstvo.

Trgovci: več škode kot koristi
Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) menijo, da "nova mini davčna reforma gospodarstvu ne bo prinesla nujno potrebnih razbremenitev in izboljšanja poslovnega okolja za nove naložbe, ki so nujne za razvojni zagon". Po njihovi oceni predlagani zakoni predstavljajo dodatno obremenitev, kar je še posebej skrb vzbujajoče za tista podjetja, ki še niso izšla iz krize. Zato so vlado pozvali k takojšnjemu sprejemu celovitih ukrepov, ki so nujni za razbremenitev gospodarstva.

Na predlog osnutkov zakonov so se odzvali tudi v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, saj je med predlogi tudi ukinitev postopnega zniževanja davka na kapitalski dobiček. V združenju menijo, da s tem država daje jasen signal, da ne podpira varčevanja v vzajemnih skladih, ki da so zelo primerni za male vlagatelje.

Finančno ministrstvo je v torek dalo v javno obravnavo osnutke treh zakonov, ki so po navedbah ministrstva usmerjeni k povečanju konkurenčnosti in produktivnosti slovenskega poslovnega okolja ter posledično zaposlenosti z znižanjem obremenitve dohodkov iz dela. DZ naj bi jih sprejel še letos, rok za pripombe je 20. november.