O gospodarski diplomaciji oz. tem, da bi s pomočjo diplomatsko-konzularnih predstavništev in posebnih, za to usposobljenih ljudi na njih spodbujali slovenski izvor in posledično gospodarstvo, se je prvič začelo resneje govoriti, ko je izbruhnila svetovna gospodarska kriza. Trenutno na 56 predstavništvih deluje skupaj 27 ekonomskih svetovalcev, na katere se lahko obrnejo gospodarski subjekti (podjetja, obrtniki), pa tudi združenja in organizacije, če potrebujejo pomoč pri vzpostavljanju poslovnih stikov ali pri iskanju poslovnih priložnosti.

In kako uspešni so? Na MZZ-ju so nam pojasnili, da je "že sama uvedba sistema periodičnega poročanja bistveno povečala agilnost, intenzivnost, učinkovitost in proaktivnost diplomatov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih", pri čemer dodajajo, da so odzivi, ki jih dobivajo od uporabnikov njihovih storitev, torej gospodarstva, "nedvomno pozitivni". "Pretežno zaznavamo zadovoljstvo gospodarstva z aktivnostmi gospodarske diplomacije," še pravijo.

Na ministrstvu prihodnost gospodarske diplomacije in neizkoriščene možnosti vidijo v "bolj kvalitetnem delu, predvsem pa v proaktivnem delovanju in nadgrajevanju že razvitih storitev", s poudarkom na konkretnem svetovanju podjetjem. Na gospodarski zbornici so glede vloge gospodarske diplomacije precej bolj neposredni - kot nam je v pogovoru pojasnil Aleš Cantarutti s Centra za mednarodno poslovanje pri GZS-ju, so prepričani, da bistvo gospodarske diplomacije ni v organiziranju seminarjev, gospodarskih delegacij in sejemskih nastopov, saj za to v Sloveniji skrbi kar nekaj institucij, ki so bile ustanovljene ravno s tem namenom. Po Cantaruttijevem mnenju je potencial "pri odpiranju tistih vrat, kje je ob ekonomskem interesu potrebna tudi politična moč".

Vabljeni k branju intervjuja.

Kako vi ocenjujete dozdajšnje delo na področju gospodarske diplomacije?
Ker ne poznam konkretnih ciljev, ki so si jih v gospodarski diplomaciji postavili za, recimo, lansko leto, je njihovo delo težko oceniti. Število opravljenih delegacij, število podjetij, ki so se delegacij udeležila, ali število kontaktov, ki so jih ekonomski svetovalci posredovali podjetjem, pač ne morejo biti verodostojni kriteriji uspešnosti. Kot na vsaki tekmi tudi na globalnem ekonomskem igrišču štejejo le zadetki. Ključna vprašanja, ki si jih moramo postaviti, enako namreč velja tudi za GZS, so, koliko podjetij je z našo pomočjo začelo poslovati na tujih trgih, koliko jih je vstopilo na nove trge in koliko pogodb so sklenila ter predvsem, kakšna je bila vrednost poslov na novih trgih, za koliko so vrednostno povečali prodajo na posamezna tržišča ali koliko strateških (razvojnih) partnerstev so podjetja vzpostavila. Kot primer naj navedem, da smo si na GZS-ju za programu Indija 2010–2013 zastavili jasen cilj, da bomo v tem obdobju povečali število izvoznikov in vrednost izvoza na indijski trg vsaj za 50 odstotkov. Na GZS-ju sicer učinkovitost aktivnosti merimo z rednimi anketnimi vprašalniki in intervjuji s podjetji, ki so deležna naše pomoči.

So po vaših izkušnjah ekonomski svetovalci na veleposlaništvih oz. predstavništvih dovolj usposobljeni za svoje delo? Kako ste sicer zadovoljni s sodelovanjem z njimi?
Zelo nehvaležno je ocenjevati sposobnosti in učinkovitost posameznih ekonomskih svetovalcev. Nedvomno je opazna razlika med tistimi, ki so v preteklosti delovali v gospodarstvu in imajo podjetniške izkušnje, ter kariernimi diplomati, ki tovrstnih ekonomskih znanj in veščin nimajo. Ni pa to edini pogoj uspešnega delovanja, saj je z vztrajnostjo mogoče doseči marsikaj. Da bi prepoznali priložnosti, ki jih ponujajo posamezni trgi, je ključno razumevanje potreb in pričakovanj podjetij, njihovih programov in prednosti, ki jih imajo pred konkurenti, ter seveda poslovnih ciljev posameznih podjetij. To pa seveda ni enostavno, saj ob znanju zahteva tudi precej časa, ki ga ekonomski svetovalci, preden odidejo na služenje v tujino, običajno nimajo dovolj. Pri tem jim z informacijami in organizacijo sestankov s podjetji po svojih močeh pomagamo tudi na GZS-ju.

Na ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da delo svetovalcev ocenjujejo na podlagi ocen in mnenj njihovih uporabnikov, torej tudi članov GZS-ja. Kakšne so te vaše ocene?
Ne bi bilo pošteno, da bi v imenu naših članov podal splošno oceno delovanja ekonomskih svetovalcev, ker so izkušnje zelo različne. Lahko pa rečem, da imamo tako med ekonomskimi svetovalci kot med veleposlaniki izjemne posameznike, ki so veliko naredili za slovenska podjetja in promocijo našega gospodarstva. Drznil bi si izpostaviti veleposlanike v Beogradu, Bernu, Helsinkih in Teheranu pa ekonomske svetovalce v Berlinu, Beogradu, Londonu, Pragi, Pekingu, Istanbulu in Kazanu. To so tisti, s katerimi največ in najbolje sodelujemo na GZS-ju, nedvomno pa si priznanje zaslužijo še na kakšnem veleposlaništvu. Ob tem bi še omenil, da je bilo s prihodom mag. Soviča na mesto poslovnega vodje gospodarske diplomacije na MZZ-ju moč občutiti nov zagon, pozitivno energijo in pripravljenost za še tesnejše sodelovanje med nosilci internacionalizacije v Sloveniji in gospodarsko diplomacijo. Posledica tega sta bili tudi lanski uspešni predstavitvi slovenskega gospodarstva v Ekvatorialni Gvineji in Kurdistanu.

V katerih državah bi se Slovenija še morala posvečati tovrstni diplomaciji?
Primerjave s sosednjimi državami so nehvaležne, a vendarle želim spomniti, da ima Avstrija v 73 državah kar 108 pisarn in skoraj sedemsto zaposlenih, ki avstrijskim podjetjem pomagajo pri poslovanju na tujih trgih. Vem, nespodobna primerjava, a tudi zaradi tega je avstrijsko gospodarstvo med najbolj internacionaliziranimi v EU-ju in trenutno krizo dokaj uspešno premaguje.

V Sloveniji že nekaj let govorimo o preveliki odvisnosti izvoznikov od trgov EU-ja in JV Evrope (bivše Jugoslavije), a kakšnih res velikih korakov proti trgom prihodnosti še nismo naredili. Tako se denimo izvoz v skupino hitrorastočih trgov BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) že nekaj let giblje le okoli 3,5 odstotka skupnega izvoza. V vseh omenjenih državah imamo veleposlaništva in enega ali dva ekonomska svetovalca, a glede na velikost in zahtevnost omenjenih trgov to ni dovolj. Predvsem v Braziliji in Indiji bi morali prisotnost dobrih svetovalcev okrepiti. Relativno slabo smo zastopani v "naftnih" zalivskih državah in nekaterih hitrorastočih trgih bivše Sovjetske zveze. Ne pozabimo na Afriko, ne le severni del, kjer se bodo politične razmere slej kot prej uredile, vse več priložnosti se evropskim podjetjem odpira v centralni, kot tudi rečemo, črni Afriki. Prav neverjeten je zato podatek, da ima Slovenija edino veleposlaništvo na afriški celini v Egiptu.

V katero smer bi se po vašem mnenju morala gospodarska diplomacija razvijati?
Vsebinsko gledano prioriteta gospodarske diplomacije ne sme biti v organiziranju gospodarskih delegacij, seminarjev, sejemskih nastopov in podobnih operativnih aktivnostih. Za to imamo v Sloveniji kar nekaj institucij, ki imajo v svojem poslanstvu zapisano prav to in so sposobne te naloge odlično opravljati. Naj ob GZS-ju navedem še Obrtno zbornico Slovenije, STO in številna druga panožna združenja. V teh institucijah imamo dnevno kontakte s svojimi člani, torej tudi najpomembnejšimi izvozniki, in jih zato najbolje poznamo.

Vlogo gospodarske diplomacije vidim zato predvsem v zagotavljanju koristnih informacij o pravnih okvirih poslovanja in konkretnih priložnostih na tujih trgih, zagotavljanju pomoči podjetjem pri vzpostavljanju kontaktov z državnimi organi in institucijami, kjer odločajo o večjih infrastrukturnih projektih, povedano drugače, pri odpiranju tistih vrat, kje je ob ekonomskem interesu potrebna tudi politična moč. Več pozornosti bi morali nameniti tudi promociji slovenskega gospodarstva in pridobivanju tujih investitorjev. Geografsko gledano je nujen čimprejšnji premik z določenih trgov znotraj EU-ja na že omenjene hitrorastoče trge, trge, kamor se vse bolj osredotočajo države razvitega sveta. Tako kot večina slovenskih podjetij mora tudi gospodarska diplomacija iskati niše na globalnem trgu.

Se strinjate z odločitvijo, da ostane del zunanjega ministrstva?
Pravzaprav je nepomembno, kje je (bo) gospodarska diplomacija organizacijsko umeščena, pomembneje se mi zdi, da aktivnosti, povezane z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, torej tudi aktivnosti gospodarske diplomacije, koordinirajo na enem mestu. Na Direktoratu za turizem in internacionalizacijo Ministrstva za gospodarstvo že sedaj usmerjajo delovanje Japtija in Slovenske turistične organizacije, zato bi bilo logično, da vsebinsko vodijo tudi delovanje gospodarske diplomacije. Prepričan sem, da bi bilo lahko zato delovanje vseh, ki poskušamo pomagati slovenskim izvoznikom, bolj učinkovito. Prav tesnejše sodelovanje je tisto, kar v tem času v Sloveniji tudi na tem področju nujno potrebujemo.