Konec junija so na ministrstvu za finance za MMC potrdili vložen zahtevek za unovčitev jamstva za eno pravno osebo v skupni vrednosti 2,6 milijona evrov. Jamstvi sta se nanašali na posojili Gradisu Celje, saj je to šlo izmed vseh prejemnikov posojil v okviru sheme prvo v stečaj, in sicer marca letos.

Zahtevek je nato pod drobnogled vzelo državno pravobranilstvo, ki pa je ob preverjanju pogojev za unovčitev jamstva ugotovilo, da eno izmed posojil ne ustreza zahtevam zakona o jamstveni shemi, poročajo Finance.

Gradis dobil državno jamstvo za "staro" posojilo
Gradis Celje je namreč dobil 33-odstotno državno jamstvo za posojilo, za katerega je s poslovno banko pogodbo sklenil že 26. marca lani, dober mesec, preden je sploh začela veljati uredba za izvajanje zakona o jamstveni shemi (9. maja), ki sicer tudi določa, da državna jamstva veljajo le za nova posojila.

Jamstvo vredno 0,8 milijona evrov
Katera banka je z jamstveno shemo prevalila breme na državo, ni znano, je pa največja upnica podjetja Abanka. Kot še piše časnik, je bilo odobreno posojilo za 2,4 milijona evrov, kar pomeni, da je država zanj jamčila okoli 0,8 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.

Po besedah generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja po veljavnih predpisih aktivnosti v zvezi z izdajo jamstev izvaja državna SID banka pod vodstvom Sibila Svilana. Na ministrstvu pa se v imenu banke SID izgovarjajo na poslovno banko, ki je prijavila sporno posojilo v jamstveno shemo. Obrazec za prijavo posojila v jamstveno shemo ne vsebuje podatka o datumu kreditne pogodbe, pravijo na ministrstvu, kjer so omenjeni obrazec sicer predpisali.

Bo sploh kdo odgovarjal za nepravičeno poroštvo?
Za SID banko tako sankcij ne bo, ali bo kaznovana poslovna banka, pa še ni jasno. Zakon ob ničnosti pogodbe za banko predvideva denarno kazen v višini do pet odstotkov glavnice posojila, pri čemer mora biti kazen predvidena v pogodbi. Ali je, pa ni znano, zaključujejo v Financah.

Za jamstva v rebalansu proračuna 23,6 milijona evrov
Spomnimo: jamstvena shema za podjetja je začela veljati maja lani. Vlada je želela tako sprostiti posojilni krč in družbam, ki niso bile v finančnih težavah in so izplačevale plače ter prispevke, omogočiti pridobitev večjih posojil. Avgusta so tako možnost ponudili tudi fizičnim osebam, ki so v začasnem delovnem razmerju ali pa so zaradi gospodarske krize izgubile službo in zato težko dobijo posojilo.

Kljub zagotavljanjem ministrstva, da država ne bo jamčila za posojila "nezdravim" podjetjem, so v rebalansku proračuna prav za primere vnovčitve jamstev namenili 23,6 milijona evrov.