Jamstvena shema za podjetja je stopila v veljavo maja lani. Vlada je želela na ta način sprostiti posojilni krč in družbam, ki niso bile v finančnih težavah in so izplačevale plače ter prispevke, omogočiti pridobitev večjih posojil. Avgusta so tako možnost ponudili tudi fizičnim osebam, ki so v začasnem delovnem razmerju ali pa so zaradi gospodarske krize izgubile službo in zato težko dobijo posojilo.

Čeprav je minister za finance Franc Križanič ugotavljal, da odziv ni tak, kot so pričakovali, in zagotavljal, da so v zakonih tudi varovalke, ki preprečujejo, da bi poroštvo dobila nezdrava podjetja, so v zadnjem predlogu rebalansa proračuna morali zvišati sredstva, namenjena za poravnavo danih jamstev.

Vloženih je sedem zahtevkov
Do zdaj je namreč država plačala jamstvo za štiri fizične osebe v skupnem znesku 32 tisoč evrov, sprožena pa sta še dva zahtevka za fizični osebi v skupnem znesku 17 tisoč evrov. Veliko več bo država morala poravnati za jamstvo posojila podjetjem. Trenutno je namreč vložen zahtevek za unovčitev jamstva za eno pravno osebo v skupni vrednosti 2,6 milijona evrov, ki pa je še v obravnavi.

Na ministrstvu za finance so za MMC povedali, da za letošnje leto obstaja verjetnost, da bodo banke zahtevale unovčitev jamstev v vrednosti 13,7 milijona evrov, in sicer za fizične osebe v višini 1,1 milijona evrov in za pravne osebe v višini 12,6 milijona evrov. Zato so v predlogu rebalansa proračuna za leto 2010 za ta namen predvideli 23,6 milijona evrov sredstev. Če so njihova predvidevanja napačna in bo vloženih še več zahtevkov, pa bodo sredstva za poravnavo obveznosti prerazporedili iz drugih proračunskih postavk, zagotavljajo.

"Nezdrava podjetja niso dobila jamstva"
Visok znesek, ki naj bi ga država krila za posojilo pravni osebi (2,6 milijona evrov), daje slutiti, da so očitno jamstvo lahko dobila tudi podjetja, ki so bila že v težavah. Na ministrstvu sicer zagotavljajo, da se po zakonu "izrecno prepoveduje izdajo jamstev kreditojemalcem, ki so opredeljeni kot podjetje v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah". Pogodba, ki bi bila sklenjena v nasprotju s to določbo, bi bila nična, dodajajo.

Posojilo vendarle pridobil tudi Gradis?
A kot so pred dnevi poročale Finance, so kar četrtino vseh posojil z državnim jamstvom dobila zadolžena gradbena podjetja, da bi si na ta način lahko financirala sprotno poslovanje. Seveda je to koristilo tudi bankam, saj so tako polovico tveganja pri odobritvi takih posojih prenesle na državo.

Zahtevek za unovčitev poroštva države, ki je trenutno v obravnavi, pa naj bi se skoraj zagotovo nanašal na posojilo, ki ga je lani v sklopu jamstvene sheme pridobil celjski Gradis. Ta je zdaj v stečaju, posojila ne more poplačati, kot kaže, pa bodo to zanj morali storiti davkoplačevalci.