"To je prioriteta prve vrste. Minister Križanič ima skupaj s sodelavci mojo zadolžitev, da čim prej pripravi predlog in da pride v dveh tednih na vlado in takoj v DZ," je po srečanju z bančniki v Ljubljani povedal Pahor. Tema pogovora je bila predvsem to, da banke kljub jamstvenim shemam države ne dajejo posojil slovenskim podjetjem.

"Želimo financirati razvoj podjetij, dajati garancije podjetjem in pri tem zavarovati tveganja bank," je dodal premier.

Shema naj bi bila vredna okoli milijardo evrov, država pa naj bi prevzela okoli 50 odstotkov tveganja. Skladno z evropskim redom bo to oblika državne pomoči in ne več protikrizni ukrep, na ta način pa namerava vlada prek državnega jamstva pospešiti kreditiranje novega investicijskega cikla, je dejal finančni minister Franc Križanič.

Pahor že septembra opozoril na neučinkovitost jamstvene sheme za podjetja
Spomnimo, da je vlada kot protikrizni ukrep za sprostitev finančnega krča uvedla dve jamstveni shemi - za podjetja in za fizične osebe. Že septembra je premier dejal, da je jamstvena shema za podjetja manj učinkovita, kot so želeli. SID banka je izvedla tri dražbe. Na prvih dveh dražbah je bilo od jamstvenih kvot v višini 210 milijonov evrov odobrenih 132,7 milijona evrov posojil podjetjem.

Zakon o jamstveni shemi, po kateri država ponuja skupno jamstvo bankam za 1,2 milijarde evrov, je začel veljati maja.

Vlada bo skušala vplivati na cene v socialnovarstvenih domovih
S predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije pa se je Pahor na srečanju dogovoril, da bo vlada pripravila ustrezne izračune in potem na tej podlagi z določenimi ukrepi pomagala socialno najšibkejšim upokojencem.

V izjavi po pogovoru je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica zagotovil, da bo vlada skušala vplivati na višino cen v socialnovarstvenih domovih in da bodo izdelani ustrezni izračuni, tako da bodo na njihovi podlagi lahko usmerili ukrepe k tistim, ki jih najbolj potrebujejo.

Predsednica ZDUS-a Mateja Kožuh Novak je ob tem opozorila, da si 50 odstotkov upokojencev s svojo pokojnino ne more plačati oskrbnine v javnem zavodu, 80 odstotkov pa ne v zasebnem. Premierja so ob tem pozvali, da naj bo ustrezna zakonodaja za rešitev težave, zlasti s področja zavarovanja za dolgotrajno nego, čim prej sprejeta.

Opozorila je še, da polovica upokojencev težko živi s svojo pokojnino. Zato so na današnjem pogovoru tudi predlagali, da bi v zakonu o varstvenem dodatku odpravili določilo, po katerem je varstveni dodatek vezan na delovno dobo.