Dodatne ukrepe je grška vlada potrdila v soboto zgodaj zjutraj. Glasovanje o novem paketu pomoči so spremljali 48-urna splošna stavka in spopadi med več tisoč protestniki in policisti v Atenah. Prav tako je odstopilo več članov kabineta, ki se z dodatnim varčevanjem ne strinjajo.
Premier Lukas Papadimos je sicer ob začetku nujne seje vlade v petek zvečer posvaril pred "nenadzorovanim kaosom" v primeru bankrota Grčije. Zato država nima druge izbire, kot da potrdi dodatne varčevalne ukrepe in izpolni pogoje za pridobitev novega paketa pomoči, je poudaril.

Da podpora dodatnemu varčevanju celo v vladnih vrstah ni zares trdna, se je znova pokazalo v petek, ko je kabinet zapustilo kar pet članov, med njimi minister za promet in namestnik zunanjega ministra. Manjša koalicijska stranka Laos je napovedala, da varčevalnih ukrepov ne bo podprla, pod vprašajem pa so tudi glasovi poslancev konservativne stranke Nova demokracija.

Grčija bi lahko bankrotirala že 20. marca
"Gre za trenutek zgodovinske odgovornosti," je bil odločen Papademos. Dodatni varčevalni ukrepi so eden izmed pogojev, če želi Grčija dobiti nov paket finančne pomoči iz Evrope. Brez njega tvega bankrot že 20. marca, ko ji bo v plačilo zapadlo približno 14,5 milijarde dolga. Finančni ministri držav v evrskem območju bodo odločitev o drugi pomoči Grčiji predvidoma sprejeli v sredo.

Dodatni varčevalni in reformni ukrepi so sicer le eden od treh pogojev, ki jih mora izpolniti Grčija za pridobitev te pomoči. Drugi pogoj je, da Grčija privarčuje še 325 milijonov evrov in tako doseže dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos. Poleg tega evrsko območje zahteva še "trdna, pisna politična zagotovila" grških vladajočih strank, da bodo uresničevale zaveze.

Varčevalni ukrepi naj bi predvidevali drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, 20- do 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju, odpravo številnih ugodnosti za javne uslužbence in znižanje pokojnin.

O predlogu zakona, ki ga je od Grčije zahtevala t. i. trojka Evropske unije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), bo grški parlament glasoval v nedeljo.