Prav tako je po njegovem mnenju jasno zavedanje o potrebi po fiskalni stabilnosti držav in strukturnih spremembah. "Za vsak primer pa imamo tudi varnostno mrežo," je ob robu okrogle mize o merjenju in uporabi podatkov o družbenem napredku in blaginji, ki je danes potekala na Brdu pri Kranju, dejal Gurria.

Ocenil je, da bo tudi Slovenija v prihodnjih letih okrevala, vendar postopoma, kar velja za vso Evropo. Okrevanje bo torej počasno in za celotno območje OECD-ja so značilni povprečna rast, visoka brezposelnost in visoki dolgovi.

Predvsem se Gurrii za izhod iz krize zdijo potrebne strukturne reforme pokojninskih in zdravstvenih sistemov, trga dela, prevetritve politik inovativnosti, nadzornega sistema in korporativnega upravljanja. Če država hitro opravi strukturne reforme, lahko seže iz povprečja, je spomnil Gurria in dodal, da strukturne spremembe ne prinašajo takoj vidnih rezultatov, vendar pa vnašajo zaupanje.

OECD na vladni strani
Kot eno izmed strukturnih reform Slovenije je omenil tudi agencijo za upravljanje kapitalskih naložb. Nova institucija ima dolžnost nadzorovati ves sistem, kar pa ne pomeni, da bodo v vseh podjetjih uporabljene enake rešitve, je poudaril Gurria. Dodal je, da bodo glede agencije podprli odločitev slovenskih zakonodajalcev.
"Upravljanje posameznih podjetij v državni lasti je v vsaki državi stalni napor, stalni vir zaskrbljenosti avtoritet, javnosti in privatnega sektorja," je poudaril Gurria. Opozoril je, da OECD ni zahteval ustanovitve agencije, temveč le predstavil najboljše prakse.
Prestrašena in nervozna Evropa
Gurria je dal še nekaj drugih priporočil državam, da bi uspešno okrevale. Tako naj bi zmanjševale obremenitev dela, povečevale pa davke na dodano vrednost, nepremičnine in onesnaževanje.
Osrednja težava Evrope so po njegovem mnenju slabo vzdušje, nervoza in strah. Vendar ima zdaj Evropa mehanizem, da se spopade s krizo. "Stvari niso rožnate, trg se obnaša neracionalno in položaj je zelo nalezljiv, ampak vseeno menim, da smo danes dobro pripravljeni," je sklenil Gurria.