Na skupni novinarski konferenci sta novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup in nova predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič povedala, da je zdaj pravi čas za uresničitev predloga, ki bi podjetjem omogočil, da v času gospodarske rasti bolje nagradijo zaposlene. Naslednja priložnost za to bi bila verjetno šele leta 2020, je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS-ju Andreja Poje.

Organizaciji predlagata, da se tako regres kot 13. plača razbremenita celotnega plačila dohodnine do 100 odstotkov višine povprečne plače, pri nagradi za poslovno uspešnost do 100 odstotkov vrednosti povprečne plače pa bi se lahko odpravilo tudi prispevke. "Gospodarstvo je ustvarilo pogoje, v katerih je to mogoče, in prav je, da tisti, ki so jih ustvarili, imajo nekaj od tega," je povedala s torkom nova generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc.

Z razbremenitvijo pri regresu bi povprečen delavec prejel 200 evrov višji neto prejemek, delodajalce pa bi spodbudili k izplačevanju višjega regresa. Pri nagradi za poslovno uspešnost, ki po novem ne bi bila obdavčena z dohodnino do 100 odstotkov povprečne plače, pa bi bila to znova spodbuda za delodajalce k njihovemu izplačevanju, povprečen zaposleni pa bi dobil 187 evrov višji neto prispevek.

ZSSS-ju je podobno predlagala leta 2015, a ji je uspel le premik, da regres, ki ga prejmejo zaposleni v Sloveniji, od letos ni davčno obremenjen do višine 70 odstotkov povprečne plače, je pa obremenjen s prispevki, medtem ko je nagrada za poslovno uspešnost oz. 13. plača zdaj še obremenjena s prispevki, ne pa tudi z dohodnino, če je izplačana le do 70 odstotkov vrednosti povprečne plače.

Država ne izgubi ničesar
Na vprašanje, od kod optimizem, da bo država predlog podprla, je Šmučeva odgovorila: "Ker država ne izgubi ničesar, samo pridobi, pridobijo tudi zaposleni." Kot je ponazorila Jerkičeva, doslej v izplačila regresa, ki je bil obdavčen in oprispevljen nad 70 odstotkov povprečne plače, praktično nihče ni šel. "Torej država od tega že tako ni dobila nobenega davka in prispevka, izgube torej ni, je le dobitek na temo večje potrošnje," je dejala nova predsednica ZSSS-ja.

Več DDV-ja na račun večje porabe
Po pričakovanjih se bo letos v proračun od davkov in prispevkov natekla vsaj milijarda evrov sredstev več kot lani, država je uspešna pri zniževanju javnega dolga. Ker bi zaposleni lahko sodelovali pri razdelitvi rezultatov uspešnega poslovanja, bi se dvignila domača poraba. Prek višjega DDV-ja bi bil pozitiven učinek na proračun, so ocenili vsi današnji sogovorniki.

Kot so še izračunali v GZS-ju, se zdaj v povprečju izplačuje regres v višini 60 odstotkov povprečne plače, po novem predlogu bi se ta dvignila na 75 odstotkov povprečne plače. Medtem nagrade zdaj v povprečju plačuje 20 odstotkov delodajalcev, po novem bi bile te višje, izplačevalo bi jih več podjetij.

Iskanje rešitev na trgu dela
GZS in ZSSS bosta skupno delo nadaljevala pri iskanju rešitev na področju trga dela, in sicer pri možnostih prekvalifikacije zaposlenih ali brezposelnih ter dviga zadovoljstva zaposlenih, je povzela Šmučeva. "Na začetku se bomo lotili tem, ki so nujne, a manj konfliktne," je orisala Jerkičeva.

"Računam, da bodo letos zaznani premiki na področju socialnega sporazuma in novega plačnega modela," je še dodala. Gorjup pa je še presodil, da se v nekem srednjeročnem obdobju vse da zapisati tudi v neki sporazum. "Zdaj je čas, da si zastavimo pametno strategijo, da povečamo dodano vrednost in da poskrbimo za tiste, ki jo ustvarjajo," je menil predsednik GZS-ja.