Pri mali davčni reformi gre za tri davčne zakone, ki jih je DZ potrdil. Z njimi naj bi se znižali stroški dela predvsem višje strokovno izobraženih zaposlenih. Po predlogu, ki naj bi bil uveljavljen 1. januarja 2017, bo kar nekaj zavezancev za dohodnino plačevalo manj davka kot doslej, bolj pa bodo obremenjena podjetja. Znižuje se davčna obremenitev višjih plač, izpad dohodkov v proračun pa bo vlada delno nadomestia z višjo obdavčitvijo dobička: po novem bo obdavčen z 19-odstotno stopnjo in ne 17-odstotno stopnjo, kot je bil doslej.

Od novel si vlada obeta povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja v Sloveniji, kar bo po pričakovanjih vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečalo konkurenčnost države v svetu. Med poglavitnimi spremembami sta preoblikovanje lestvice za odmero dohodnine in zvišanje obdavčitve podjetij.

Gospodarstveniki napovedali protest
Predstavniki petih gospodarskih združenj - Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Kluba slovenskih podjetnikov SBC - pa so danes pred parlamentom s skupno izjavo znova poudarili, da predlagana mala davčna reforma zanje ni sprejemljiva.

Poslance so pozvali, naj davčno prestrukturiranje zavrnejo. DZ je vmes predlagane zakone torej sprejel, v tem primeru pa so gospodarstveniki napovedali prekinitev pogovorov z vlado in protestni shod.

Finančno ministrico Matejo Vraničar Erman je tak odziv močno presenetil. Kot je dejala v izjavi po končani seji DZ, so doslej kazali dokaj visoko raven razumevanja za nadaljnje stabilno finančno okolje. "To je nenazadnje pomembno tudi za njihove pogoje poslovanja, predvsem v kolikor se želijo zaradi ponovnega razvoja dodatno zadolževati," je poudarila.

Kakšne bodo spremembe?
Predlog sprememb zakona o dohodnini prinaša spremembe dohodninske lestvice, tako da se bodo razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače, a se hkrati ohranja najvišji razred s 50-odstotno obdavčitvijo. Po predlogu se bo med drugim in tretjim razredom uvedel nov davčni razred s 34-odstotno stopnjo davka, ki bo veljal za neto davčno osnovo med 20.400 in 48.000 evri, stopnja davka v četrtem razredu, kamor se uvrščajo zavezanci z neto davčno osnovo med 48.000 in 70.907 evrov, pa se bo znižala na 39 odstotkov. S tem se blaži progresivnost veljavne lestvice za odmero dohodnine, ki je nekonkurenčna, je dejala finančna ministrica Vraničar Ermanova.

ZL: Reforma je davčno darilo najbolje plačanim

Temu predlogu so nasprotovali le v ZL-ju - njihov poslanec Luka Mesec je opozoril, da reforma v času varčevanja prinaša davčno darilo za slabih 10 odstotkov najbolje plačanih, stroški dela pa se ne bodo zmanjšali niti za cent. "Proračun bo prikrajšan za 60 milijonov evrov, posledica pa bo, da se bo po cestah morda peljal kakšen BMW več, denarja za obnovo teh cest pa bo vse manj," je dejal Mesec.

V drugih poslanskih skupinah so predlog načeloma podprli, a skorajda vsi po vrsti vlado pozivali k odločnejšim ukrepom za razbremenitev stroškov dela, še posebej tistih z nižjimi prejemki. Da predlagane spremembe še ne pomenijo konca iskanja rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, je obljubila tudi ministrica, ki nove ukrepe napoveduje v prihodnjem letu.

SMC prepričan o vplivu na gospodarsko rast
"Vlada želi predvsem povečati konkurenčnost gospodarstva, ker bo razbremenila delo, ki je nadpovprečno obdavčeno, in obremenila kapital, ki je podpovprečno obdavčen," je v razpravi dejala poslanka Vojka Šergan in dodala, da bo poslanska skupina SMC-ja podprla zakon, saj bo "omogočil razbremenitev najbolj produktivnih zaposlenih in omogočil bolj privlačno poslovno okolje za njihovo zaposlovanje".

"Rešitev, da se del plače za poslovno uspešnost izvzema iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače v Sloveniji, bo po eni strani lahko zmanjšala posredno stroške delodajalcev, po drugi strani pa povečala neto dohodke zaposlenih, kar bo imelo pozitivni vpliv na gospodarsko rast," je prepričana Šerganova.

Bratuškova za več drznosti
"Predlagane spremembe gredo v pravo smer, a morali bi biti drznejši," je koalicijo pozvala Alenka Bratušek iz poslanske skupine Nepovezani poslanci. S tem, kar imamo pred seboj, ne bo novih delovnih mest, ne bo razvoja, je opozorila. Uroš Prikl (DeSUS) je priznal, da predlog novele zakona ni idealen, a ne more škoditi in je "korak naprej od sedanje ureditve, ki jo vsi kritiziramo". Z novo dohodninsko lestvico bomo razbremenili lepo število zavezancev in omogočili, da se bo Slovenija bolj približala ustvarjanju družbe znanja ter dodatni krepitvi t. i. razvojnega kadra, je dejal.

NSi ni navdušen, a nasprotoval ne bo
Da gre za prvi korak do pravičnejšega davčnega sistema, je menil tudi Jan Škoberne (SD). Še posebej je poudaril, da se bo prvič uvedla ugodnejša davčna obravnava izplačil, ki jih zaposleni prejmejo za poslovni uspeh podjetja - t. i. božičnice in 13. plače. Medtem ko so v SD-ju zadovoljni tudi z ohranitvijo najvišjega razreda pri dohodnini s 50-odstotno obdavčitvijo za tiste z neto davčno osnovo nad 70.907 evrov, pa jo v NSi-ju obžalujejo. "Vlada se je lotila reševanja pravih problemov, a predlagani popravki so le kozmetični, poleg tega ne posegajo v nižje stopnje dohodninske lestvice, kar je pomanjkljivost," je dejal Jožef Horvat (NSi) in napovedal, da novele v NSi-ju ne bodo podprli, a ji tudi ne bodo nasprotovali.

So pa podporo temu zakonu napovedali v največji opozicijski stranki SDS, katere poslanec Marko Pogačnik je ugotovil, da vendarle prinaša izboljšave, pa čeprav so spremembe dohodninske lestvice predvidene le za peščico zaposlenih. Vraničarjeva je sicer povedala, da se bodo z zvišanjem dohodkovnega praga za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave razbremenili tudi tisti z nižjimi prejemki. Gre za približno 20.000 zavezancev, predvsem prejemnikov minimalne plače.

Čeprav se bodo s temi spremembami proračunski prihodki skupno znižali za okoli 106 milijonov evrov, pa bo proračun približno toliko pridobil z zvišanjem stopnje davka od dohodka pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, o čemer bo DZ razpravljal v nadaljevanju današnje seje.

Manj birokracije: predizpolnjen obračun prispevkov
Poslanske skupine z izjemo ZL-ja so podporo napovedale tudi predlogu novele zakona o davčnem postopku, po katerem bo Finančna uprava vsem prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, kot so, denimo, samozaposleni in kmeti, izdala predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost. S tem se bosta zavezancem omogočili lažje izpolnjevanje davčne obveznosti in znižanje stroškov, davčnemu organu pa bo zagotovljeno pravilno in pravočasno pobiranje prispevkov, je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Da pa bodo ti zavezanci prejeli predizpolnjen obračun prispevkov, morajo s Fursom poslovati prek njegovega portala eDavki.

Zamik plačila davkov in lažje plačilo davčnega dolga
Novost je tudi zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač. S tem se bo zavezancem omogočila večja likvidnost in torej lažje plačilo davkov in prispevkov. Zamik bo veljal tudi v drugih primerih plačila davkov z davčnim odtegljajem. Predlog novele zakona prinaša tudi dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Davčni organ bo namreč lahko v primerih poenostavljene prisilne poravnave dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih.

Zakonu, ki prinaša še nekaj drugih manjših sprememb, so podporo napovedali v vseh strankah, razen v ZL-ju, kjer mu sicer priznavajo koristnost, a ga ne bodo podprli, ker prihaja v svežnju s spremembami pri dohodnini in obdavčitvi podjetij, ki pa jim nasprotujejo.

Tudi o novih imenih
DZ je na današnji seji potrdil poslanski mandat Vlasti Počkaj in Teji Ljubič, ki sta v poslanske vrste SMC-ja sedli po odhodu Lilijane Kozlovič in Tilna Božiča. Kozlovičevi je namreč poslanski mandat prenehal z imenovanjem za generalno sekretarko vlade, Božiču pa mandat miruje zaradi nastopa funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za finance.

Poslanke in poslanci pa so z 51 glasovi za in z nobenim proti za novega generalnega državnega pravobranilca v naslednjem šestletnem obdobju imenovali Jurija Groznika.