Številni varčevalni ukrepi iz znamenitega "zujfa", zakona o uravnoteženju javnih financ, so še vedno v veljavi, piše Mladina. Varčevanje tako velja pri otroških dodatkih, državnih štipendijah, pomoči pri rojstvu otroka, starševskem nadomestilu za odsotnost zaradi bolezni otroka in pomoči velikim družinam. Do leta 2020 namreč želi finančno ministrstvo za 20 odstotnih točk zmanjšati javni dolg. Kljub obljubam o začasnosti teh ukrepov so seveda postali stalnica.

A le za nekatere. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, si je recimo leta 2009 plačo znižal za deset odstotkov, tako da je nazadnje prejemal v povprečju 21.000 evrov bruto na mesec. Kljub lanski štirimilijonski izgubi Gorenja pa si je Bobinac plačo že povišal na 36.000 evrov na mesec. Tako ima zdaj že 44-krat višjo plačo od najslabše plačanega v podjetju.

Zgledu so zdaj začeli slediti še politiki in funkcionarji. Z odpravo nekaterih varčevalnih ukrepov bodo predsednik vlade, generalni in državni sekretarji, ministri, poslanci in sodniki letos deležni dveh konkretnih zvišanj rednih mesečnih prejemkov in drugih dodatkov.

Desetinsko izboljšanje plače
Predsednik vlade Miro Cerar, pa tudi predsednik države, predsedniki parlamenta, vrhovnega in ustavnega sodišča bodo recimo od septembra dobili vsak po 263 evrov bruto več na mesec, oz. dobrih 120 evrov neto. Ministrom se bodo osnovne plače zvišale za 246 evrov, poslancem in državnim sekretarjem pa za približno 200 evrov bruto na mesec.

Poleg osnovnih plač se bodo javnim uslužbencem povrnili nekateri drugi dodatki, ki so bili doslej zamrznjeni ali na veliko nižji ravni. Tako so Miro Cerar, predsedniki sodne veje oblasti, predsednika države in parlamenta, poslanci, ministri in državni sekretarji dobili po 100 evrov regresa. Letos znaša že po 350 evrov. Poleg tega se bodo povečali še nagrada za delovno uspešnost ali pa izplačila premij pokojninskega zavarovanja.

Na začetku prihodnjega leta nato pride še mini davčna reforma. Najbolj blagodejna bo znova za tiste z najvišjimi dohodki. Na ministrstvu za finance so izračunali, da bodo z najnovejšo dohodninsko reformo tiste z najnižjimi dohodki razbremenili za pet milijonov evrov. Tiste z najvišjimi dohodki, z dohodki, višjimi od 1,6-kratnika povprečne plače, pa bodo razbremenili za 55 milijonov evrov.

Zaradi součinkovanja naštetih ukrepov se bo Cerarjeva plača do leta 2017 povečala za okoli 290 evrov neto na 3.475 evrov, kar je skoraj deset odstotkov več kot danes.

Podobno se bo godilo tudi drugim najvišjim funkcionarjem. Za približno deset odstotkov neto se bodo konec leta dohodki zvišali predsedniku države Borutu Pahorju, predsedniku ustavnega sodišča Miroslavu Mozetiču, predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši in predsedniku parlamenta Milanu Brglezu. Ministrom se bodo po izračunu Mladine plače z upoštevanjem obeh učinkov zvišale za okrog 250 evrov, blizu devet odstotkov, poslancem za približno 200 evrov neto ali za osem odstotkov in tako naprej, vse do referentov v upravnih enotah, ki učinkov ne bodo več čutili.