eni, da je napovedana mini davčna reforma zlorabljena za višanje plač elitam. Delodajalci pa opozarjajo, da minister Mramor pri pripravi davčnih sprememb nima podpore gospodarstva.

Mramor je februarja napovedal razbremenitev stroškov dela za od 60 do 90 milijonov evrov, in to predvsem visoko strokovno izobraženih zaposlenih, ki največ prispevajo k dodani vrednosti podjetja. Kako bi to dosegli, mora po njegovih besedah povedati gospodarstvo samo, zato je do začetka maja opravil več krogov usklajevanj s predstavniki delodajalcev in sindikatov.

Na podlagi teh pogovorov na finančnem ministrstvu pripravljajo predlog davčnih sprememb, o katerem se za zdaj ve, da bo šel v smeri sprememb dohodninske lestvice ter obravnave nagrad, za izpad teh prihodkov pa bi zvišali davek od dohodkov pravnih oseb. Končni predlog naj bi Mramor socialnim partnerjem predstavil v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Vendar predstavnikov gospodarstva tam ne bo. "Mramor zavaja z izjavami, da je mini davčna reforma oz. prestrukturiranje davčnih bremen usklajeno z delodajalskimi organizacijami. Pogovarjali smo se, vendar nismo bili usklajeni," je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh in dodal, so na vseh pogovorih z Mramorjem na to temo opozarjali, da mini davčna reforma ne prinaša malemu gospodarstvu ničesar, ampak ga le dodatno obremenjuje.

Podobno sta menila predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut in izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Goran Novković. "Mramor nima podpore gospodarstva," je zatrdil Novković in vlado pozval, naj namesto prelaganja iz enega v drugi žep razbremeni tako plače kot podjetja, obenem pa ohrani spodbude, da bodo podjetja reinvestirala dobičke. "Le tako bomo imeli več delovnih mest, kar bo zagotovilo vzdržne javne finance," je dejal.

V gospodarstvu si tudi želijo, da bi na finančnem ministrstvu pripravili celovito prenovo davčnega sistema v Sloveniji, predvsem pa bi morali zmanjšati stroške delovanja javne uprave. Slovenska javna poraba je previsoka, med 28 članicami EU smo na 11. mestu, po hitrosti rasti celo na osmem, je dejal Novković in opomnil: "Ni pošteno, da Mramor načrtuje zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, po drugi strani pa noče zmanjšati javne porabe."

ZSSS: Davčna reforma je zloraba
Z ukrepi za davčno prestrukturiranje, ki jih pripravljajo na finančnem ministrstvu, bodo po oceni Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) največ pridobili vodilni v podjetjih in najbolje plačani javni uslužbenci. "Razvojni kader ministrstva za finance ne zanima. Največ pridobivajo tisti z bruto plačo 4500 evrov na mesec in več," je opozorila Andreja Poje iz ZSSS-ja.

Neto plača 1590 evrov se po oceni ZSSS-ja zviša za 27 centov, plača 4500 evrov za 1285 evrov, plača 7000 evrov pa za 2000 evrov.

Reforma ne odpravlja krivic
Pojetova je poudarila, da se z reformo ne odpravljajo krivice prejemnikov minimalne plače, ki imajo po izločitvi dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo nižje plače. Odprava teh krivic bi po mnenju ZSSS-ja državo stala 12,5 milijona evrov. "Vladi sicer ni bilo težko dokapitalizirati NKBM-ja za 700 milijonov evrov in jo potem prodati za 250 milijonov evrov," je bil kritičen prvi mož ZSSS-ja Dušan Semolič.

Če se zdi ministrstvu prestavitev meje skupnega letnega dohodka, po katerem bi bil posameznik upravičen do najvišje olajšave, z 10.866 evrov na 11.635 evrov preveč, v sindikatu predlagajo, naj dvignejo splošno olajšavo na 6600 evrov za vse zaposlene.