Nagrade GZS-ja so bile letos podeljene že 55. po vrsti. Namenjene so gospodarstvenikom, ki trajnostno ustvarjajo presežke, prejemniki pa se tako uvrstijo v družbo najvidnejših gospodarstvenikov, ki s svojim delovanjem pomembno sooblikujejo gospodarsko in družbeno okolje. Vključno z letošnjimi nagrajenci je nagrado GZS-ja do zdaj prejelo 360 gospodarstvenikov in 30 gospodarstvenic.

Golob: V prihodnjih tednih pomembni premiki v zakonodaji

Letošnji nagrajenci so za svoje večletno uspešno vodenje podjetij nagrade prejeli na slovesnosti v Cankarjevem domu, v središču katere je bila letos odličnost. Kot je v nagovoru dejal premier Robert Golob, je ravno odličnost eden izmed razlogov, zakaj se lani v Sloveniji nismo ustrašili težav v dobavnih verigah, oskrbi z energenti in visoki rasti cen. Odličnost pa se nikoli ne konča v lastni državi, temveč se meri na svetovni ravni, je bil jasen Golob.

Ena ključnih problematik trenutno v gospodarstvu je pomanjkanje kadrov, po Golobovi oceni je prav bitka za kadre tista, ki bo odločala, katera država v Evropi bo na koncu svetovno konkurenčna in katera bo začela zaostajati. Ob tem je napovedal, da bodo na vladi v prihodnjih tednih naredili pomembne premike v zakonodaji. "Naloga te vlade je, da bistveno olajša postopke za pridobitev dovoljenja za delo v Sloveniji. In predvsem za tiste, ki so že pri nas, da jim olajšamo odločitev, da pri nas tudi ostanejo," je povedal Golob.

Kot je še napovedal, se Slovenija zdaj podaja v največji investicijski cikel v svoji zgodovini. Gospodarstvo je tisto, ki lahko prinese blaginjo družbi, zato so te večstomilijonske investicije, o katerih bo več mogoče slišati v prihodnjih tednih, tisto, kar predsednika vlade navdaja z velikim optimizmom.

Šimonka: Za odličnim podjetjem stoji odlični vodja

Odličnost v poslovnem svetu ima danes predvsem drugačen pomen kot pred nekaj desetletji, je poudaril predsednik GZS-ja Tibor Šimonka. Takrat je veljalo, da je odlično podjetje tisto, ki je imelo dobre poslovne rezultate. "Danes pa je odlično tisto podjetje, ki poleg poslovne uspešnosti skrbi za dobrobit svojih zaposlenih, okolje, v katerem deluje, je družbeno odgovorno, trajnostno naravnano in nenehno teži k napredku, inovacijam in razvoju," je dejal. Za odličnim podjetjem stoji odlični vodja, ta pa je po prepričanju Šimonke tisti, ki vodi z zgledom in se zaveda, da se lahko odlični poslovni rezultati dosežejo samo s pomočjo sodelavcev.

Država je edina, ki po besedah Šimonke lahko in mora pomagati, da se ustvarijo pogoji, da bodo podjetja uspešna na svojem področju in svetovno konkurenčna. Če bo slovensko gospodarstvo odlično, bo celotna slovenska družba ekonomsko in socialno bogatejša, je pojasnil.

Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, finančni minister Klemen Boštjančič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ljubljanski župan Zoran Janković in prvi slovenski predsednik republike Milan Kučan.

Kdo so letošnji nagrajenci?

Igor Zorko je vodenje ljubljanskega družinskega podjetja ZZI prevzel po upokojitvi očeta leta 2006. Od takrat družbo vodi skupaj z bratoma in sestro. Od 2014 domačemu trgu in tujim uporabnikom nudi storitve medpodjetniškega ePoslovanja na bizBox platformi, ki jo uporablja približno 17.000 podjetij in 34.000 uporabnikov. Čisti prihodki v podjetju v zadnjih treh letih rastejo povprečno po 23-odstotni stopnji, dodana vrednost pa se je v tem času povečala za 30 odstotkov letno.

Doktor strojništva Andrej Lešnjak je od 2001 direktor družbe Q Techna, ki je ena vodilnih slovenskih družb na področju zagotavljanja in kontrole kakovosti, izobraževanja in certificiranja na elektroenergetskih, farmacevtskih, infrastrukturnih objektih ter na preostalih objektih, ki vključujejo zahtevne tehnologije. S svojimi storitvami so prisotni od Azije do Severne Amerike, v zadnjem letu je podjetju po navedbah GZS-ja uspel tudi preboj na zahteven trg Združenih arabskih emiratov. Čisti prihodki v podjetju v zadnjih treh letih rastejo povprečno po nekaj več kot šestodstotni stopnji, dodana vrednost pa se je v tem času povečala za sedem odstotkov letno.

Ivan Cajzek, sicer tudi podjetnik leta za 2022 po izboru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je podjetje GIC Gradnje ustanovil leta 1990, v obdobju njegovega 32-letnega vodenja pa je postalo prepoznaven igralec na trgu v Sloveniji in v delu Hrvaške. Pred nekaj leti je nastala tudi skupina GIC, v kateri posluje več kot 10 podjetij. Družba GIC Gradnje se ukvarja z izvajanjem celovitih storitev v gradbeni panogi in sodeluje tudi pri najzahtevnejših projektih, kot so letališča, pametne tovarne, poslovne stavbe ... Podjetje se ponaša z več kot 1000 dokončanimi projekti, med drugim je pred kratkim zgradilo novi terminal na ljubljanskem letališču. Čisti prihodki v podjetju v zadnjih treh letih rastejo povprečno po petodstotni stopnji, ustvarjena dodana vrednost pa se je v tem času povečala za osem odstotkov letno.

Primož Mlačnik je direktor slovenjgraškega podjetja KO-SI od leta 2007. Družba je eden od vodilnih proizvajalcev tehnoloških izdelkov iz naravnih vlaken na evropskem trgu. S svojimi izdelki so prisotni v več kot 30 državah. V podjetju se povezujejo s ponudniki in univerzitetnimi centri znanj ter raziskujejo možnost uporabe novih naravnih materialov za tehnične namene, predvsem uporabo ostankov rastlin, ki so v veliki meri neizkoriščeni. Čisti prihodki v podjetju v zadnjih treh letih rastejo povprečno po sedemodstotni stopnji, ustvarjena dodana vrednost pa se je v tem času povečala za 20 odstotkov letno.

Radko Luzar je šentjernejsko podjetje L-Tek ustanovil leta 1994. L-Tek je specializirano podjetje, usmerjeno v raziskave, razvoj in proizvodnjo elektronskih modulov, elektromehanskih komponent in programskih rešitev za raznovrstne panoge. V GZS-ju poudarjajo, da je podjetje zelo razvojnoraziskovalno naravnano. Njihovi razvojniki skupaj s partnerji delujejo na segmentu rešitev interneta stvari, medicinskih pripomočkov in razvoju tehnoloških postopkov za lastne potrebe. Čisti prihodki v družbi v zadnjih treh letih rastejo povprečno po 22-odstotni stopnji, dodana vrednost pa se je v tem času povečala za 26 odstotkov letno.