2. sv
Vlada stoji na stališču, da sem, ker vam nisem plačal, naredil prekršek. Ne upošteva pa, da meni kdo drug ni plačal, zaradi česar sem nelikviden. Plačal bom kazen in ne bom mogel plačati drugim upnikom. Na izvorni greh pa nimam nobenega vpliva.
Ker je Slovenija še vedno "v velikih težavah", pravega prebojnega impulza, potrebnega za stabilnejše pogoje poslovanja slovenskih podjetij za naprej, pa (še) ni, so razpisi za nepovratna sredstva v kontekstu razvoja in tehnološkega preboja zelo pomembni, je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.
GZS ne podpira predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Nasprotujejo obveznemu 60-dnevnemu roku plačila in obveznemu večstranskem pobotu. GZS opozarja na morebitno neustavnost zakona, saj naj bi kršil načelo svobodne gospodarske pobude.
Kdo je kriv za plačilno nedisciplino?
Gospodarska zbornica "krivdo" za plačilno nedisciplino med drugim pripisuje kriteriju "najnižje cene", saj ta povzroča spiralo slabe kakovosti, prenizkih cen in izgub, je dejala Alenka Avberšek z GZS-ja.
Največ težav še vedno z obsežno administracijo
Največje težave so stalna zapletenost postopkov, obsežna administracija in počasnost pridobivanja sredstev. Da je zapletenost administrativnih postopkov težava, priznava tudi direktorica urada za kohezijsko politiko pri službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Mateja Čepin, ki je znova zavrnila pogosto ponovljen očitek, da Slovenija pri črpanju evropskih sredstev ni dovolj uspešna.
Znova je pojasnila, da črpanje poteka v treh fazah. Najprej pride poteka dodelitev sredstev, kjer Slovenija po besedah Čepinove dosega 110-odstotno realizacijo. Sledijo izplačila iz državnega proračuna (ta so odvisna od dinamike razvoja sofinanciranega projekta), zadnji korak pa so potrjeni zahtevki za povračilo, od katerih je odvisno izplačilo iz Bruslja.
Letos je na voljo še nekaj nepovratnih sredstev, je dejala Čepinova, in sicer v okviru evropskega socialnega sklada. Namenjena so mladim raziskovalcem, težje zaposljivim in dolgotrajno brezposelnim ter za nove zaposlitve visoko kvalificiranega kadra.
"Številke niso prav optimistične"
Številke glede preostalih sredstev v skladu niso prav optimistične, pa je dejal Janko Burgar, predstavnik direktorata za podjetništvo in konkurenčnost pri ministrstvu za gospodarstvo. Tako je v okviru operativnega programa za raziskave in razvoj na voljo še 4,80 milijona evrov, v okviru programa za razvoj človeških virov pa 6,90 milijona evrov.
Ostajajo še možnosti v obliki povratnih sredstev, o čemer se pristojni že dogovarjajo s SID banko, je dodal Burger. Tudi garancijski sklad za bančna posojila s subvencijo obrestne mere nudi nekaj možnosti za področje raziskav in razvoja, saj bo Slovenski podjetniški sklad za to namenil 13,8 milijona evrov.
Direktor Javne agencije za tehnološki razvoj Franc Gider je dejal, da ima agencija letos na voljo le 20 milijonov evrov, saj vlada zdaj bolj podpira združevanje podjetij in razpise, ki jih ne vodi TIS. Tis bo tako razpisal štipendije za mlade raziskovalce, INO in TTO.
Vlada stoji na stališču, da sem, ker vam nisem plačal, naredil prekršek. Ne upošteva pa, da meni kdo drug ni plačal, zaradi česar sem nelikviden. Plačal bom kazen in ne bom mogel plačati drugim upnikom. Na izvorni greh pa nimam nobenega vpliva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje