Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zaradi težav zaradi dviga cen energentov v gospodarstvu pripravila predlog sheme za državno pomoč podjetjem, zlasti energetsko intenzivnim.

Že oktobra je GZS dal pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe, saj je to možnost opredelila Evropska komisija v tako imenovanih "toolboxih" oz. možnih ukrepih za pomoč. Po besedah generalnega direktorja GZS-ja Aleša Cantaruttija so pozitivne odzive že prejeli od ministrstev za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za infrastrukturo, čakajo pa predvsem še ministrstvo za okolje in prostor. "Računamo, da bomo v dialogu in komunikaciji to shemo še nadgradili," je na novinarski konferenci dejal Cantarutti.

Glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc je za TV Slovenija povedal, da se dvig cen energentov najbolj pozna pri energetsko intenzivnih podjetjih, kot so jeklarne, proizvodnji aluminija, proizvajalcih gradbenega materiala, steklarnah, cementarnah, kot tudi v industrijah, kjer težav ne bi pričakovali, denimo v prehrambni industriji.

"Položaj je med posameznimi podjetji znotraj panoge zelo različen. Nekatera podjetja še imajo v bistvu ugodne pogodbe. Pri večini se pa seveda te ugodne pogodbe iztekajo in v prvem četrtletju naslednjega leta bo pretežno glavnina podjetij čutila bolečino. Glavni namen naše rešitve, naše predlagane sheme je v tem, da država po vzoru drugih evropskih držav nekako omili te razmere, in sicer na podlagi sheme, kjer bi se nekako določil delež energije v prodaji, v posameznem mesecu. Primerjala bi se meseca v tekočem in predhodnem letu, in če bi ta delež porasel, bi nekako država polovico tega prirasta povrnila podjetjem," je dejal.

Ta sredstva pa bi po njegovem pojasnilu prišla iz podnebnega sklada. "Torej govorimo o skladu, katerega vrednost vplačil se je letos močno povečala, tudi kot posledica dviga cen energentov oziroma konkretno ETS-kuponov. Z večjim vplačilom v ta podzemni sklad se je nekako tudi omogočila možnost, da se ta sredstva dejansko prekanalizirajo iz podnebnega sklada v to shemo. Torej ne govorimo o shemi, ki bi obremenila državni proračun. Govorimo zgolj o tem, da bi se prerazporedila sredstva, ki so jih podjetja tako ali tako vplačala, v bistvu na segmentu vseh podjetij, ki jih je nekako prizadel dvig cen energentov," je še pojasnil.

Kdo bi bil upravičen do pomoči?

Ivanc je na novinarski konferenci natančneje pojasnil, kakšna bi bila shema pomoči podjetjem. Do pomoči bi tako bila upravičena vsa podjetja, kjer je bil delež stroškov energije v prodaji večji od enega odstotka v zadnjem zaključenem poslovnem letu in ki jim bo delež stroškov energije v prodaji v posameznih mesecih v obdobju od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2022 porasel glede na isti mesec v prehodnem letu.

Država bi v 15 dneh po mesecu nastanka upravičenja upravičenim subjektom povrnila polovico nastale škode oz. polovico relativne razlike višjih stroškov za energijo v prodaji v posameznem mesecu na medletni ravni, ki jih subjekti niso mogli prenesti v prodajno ceno izdelkov ali storitev. V primeru dviga deleža stroškov energije v prodaji za eno odstotno točko med oktobrom 2020 in oktobrom 2021 država upravičenemu subjektu povrne škodo v znesku 0,5 odstotne točke prodaje, ki vsebinsko predstavlja povečan prispevek stroškov za energente v deležu od prodaje.

Pomoč mora biti začasne narave in je vezana na posamezne mesece od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2022 z možnostjo podaljšanja za tri mesece, je še pojasnil.

Če bi vse družbe uporabile pomoč, bi po predvidevanjih GZS-ja skupen izdatek za državo znašal 106 milijonov evrov. Minimalni znesek povračila bi znašal 54 evrov, maksimalen 2,9 milijona evrov, mediana bi znašala 410 evrov. Po navedbah GZS-ja sicer ni pričakovati, da bi vse družbe uporabile pomoč. Nadzor nad predloženimi mesečnimi finančnimi izkazi in shemo bi izvajalo ministrstvo za finance.

Verjetno bi pa to pomenilo tudi nižje oziroma vsaj ne tolikšnega povišanja cene za končne uporabnike.

Poziv vladi

Generalni direktor GZS-ja Cantarutti je shemo označil za zelo konkretno, ob tem pa je poudaril, da so našli tudi pravno podlago, postavili jasna merila, tudi kakšna je ocenjena vrednost pomoči za proračun in vir financiranja. Vlado, pred katero je še nekaj tednov predsedovanja Svetu EU-ja, je Cantarutti pozval, da se poskuša znotraj EU-ja oblikovati koalicija energetsko intenzivnih gospodarstev, ki bi dosegla "ne tako anemičen odziv na to situacijo".