Število karantenskih odločb se je s hitrim širjenjem okužb z novim koronavirusom bistveno povečalo, s tem pa se povečujejo tudi stiske samozaposlenih, opozarja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). "Tudi samozaposleni in njihovi otroci dobivajo karantenske odločbe. In če zaposleni dobijo nadomestilo za čas karantene ali karantene otrok, potem morajo enake pravice imeti tudi samozaposleni. To napako in krivico je treba nemudoma odpraviti," je dogajanje komentiral predsednik OZS-ja Branko Meh.

Kaj dejansko predlaga OZS?

Predlog zbornice je, da se vnovič uzakoni nadomestilo v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka, podobno kot v petem protikoronskem zakonu, in sicer v višini 250 evrov za vsako odrejeno karanteno oziroma za čas, ko samozaposleni ni zmožen opravljati dela zaradi višje sile, torej karantene otrok, vendar ne manj kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov na mesec.

Prav tovrstno rešitev so v predlog novele zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki ureja nadomestilo za karanteno ali varstvo otrok v karanteni tudi za samozaposlene, družbenike in kmete, zapisale tudi opozicijske poslanske skupine LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in NeP-a; v DZ so ga vložile v drugi polovici oktobra.

Sorodna novica Opozicija z novelo za enakopravnost samozaposlenih in zajezitev virusa

Vlada: Pripravljamo rešitev

Kot je razvidno iz odgovora vlade na poslansko pobudo poslanca SD-ja Marka Koprivca v zvezi z nadomestilom stroškov plače za samozaposlene v karanteni, ki nosi torkov datum, so tudi sami pripravili podlage za ustrezno spremembo omenjenega zakona, a mora DZ najprej odločati o opozicijskem predlogu, ki je bil vložen prvi. Prav zato je vlada pripravila tudi predlog novele zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, "kjer je določen ukrep delnega povračila izgubljenega dohodka za samozaposlene, družbenike-poslovodje in kmete", so pojasnili.

"Vlada si bo še vnaprej prizadevala za omilitev posledic ekonomske krize za gospodarstvo, vključno s samozaposlenimi in družbeniki, zato pripravlja tudi ukrepe v okviru sklada za okrevanje in odpornost ter ukrepe v okviru evropske kohezijske politike," so še navedli v vladi.

Kje je srž zapleta

Do težav je sicer prišlo, ko je sredi julija v veljavo stopil zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki je dal podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile do 31. decembra.

Zakon državi nalaga, da mora delodajalcem povrniti stroške, ki jih imajo z nadomestilom plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena oz. ki so odsotni zaradi razlogov višje sile, kamor sodi tudi varstvo otrok, ki so bili napoteni v karanteno ali so zboleli. A predpis naslavlja le delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozaposleni niso upravičeni do nadomestila.

V javnosti so se oktobra začeli pojavljati pozivi k ureditvi problematike, pridružil se jim je tudi OZS.

So pa v OZS-ju pozdravili ukrep, da bo država krila stroške hitrih testov tudi za zaposlene v gospodarstvu, s čimer se je po njihovih besedah izenačil položaj zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju.

GZS za dodatno pomoč gospodarstvu

Številni ukrepi dosedanje protikoronske zakonodaje so pomembno pomagali gospodarstvu, si pa na GZS-ju želijo še dodatne ukrepe, ki bi podjetjem nudili predvsem določeno mero predvidljivosti pri poslovanju. Med njimi je generalni direktor GZS-ja Aleš Cantarutti v pismu vladi izpostavil zlasti pomoč industriji sejmov in srečanj.

Cantarutti si želi, da bi se njihovi predlogi vključili v predlog novele zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu, ki so ga pripravili na gospodarskem ministrstvu. Glede industrije sejmov in srečanj na GZS-ju predlagajo, da gospodarsko ministrstvo pripravi poseben razpis za upravičence iz te industrije z namenom pridobitve dodatnih finančnih spodbud. "Treba je zagotoviti celovit sistemski pristop do industrije sejmov in srečanj preko javnih projektov za organizacijo sejmov, dogodkov, srečanj ter podaljšanje trenutno veljavnega ukrepa (po)vračila stroškov v primeru odpovedi prireditev najmanj do 30. junija 2022," so zapisali.

GZS med drugimi ključnimi predlogi navaja ponovno uvedbo subvencioniranja čakanja na delo ter podaljšanje subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa do konca letošnjega leta in subvencioniranje celotnega ali večjega dela nakupa zaščitne opreme za preprečevanje širjenja covida-19 v najbolj izpostavljenih podjetjih ali dejavnostih.
Predlaga tudi posebno ureditev za turizem in gostinstvo ter podaljšanje veljavnosti obeh vrst bonov do 30. junija prihodnje leto, povračilo karantene za delavce, ki prihajajo iz rdečih držav zaradi službenih obveznosti, ter poenostavitev pogojev za pridobivanje pomoči po interventni zakonodaji.

Poleg tega se na zbornici zavzemajo za uvedbo delnega povračila nekritih fiksnih stroškov do konca leta 2021, pri čemer naj se kot vstopni prag določi minimalni upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju glede na primerljivo obdobje v letu 2019 v višini 20 odstotkov, upravičeno obdobje pa se določi tudi za obdobje med 13. marcem in 30. septembrom 2020.

Gospodarsko ministrstvo je predlog novele zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 poslalo v medresorsko usklajevanje na začetku tega tedna. Kot je razvidno iz gradiva, objavljenega na portalu eUprava, bi se delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi odrejene karantene ali varstva otrok v karanteni zagotovilo tudi za samozaposlene, družbenike in kmete. Povračilo bi lahko uveljavljali za čas od 1. julija do konca tega leta.