Zlato priznanje so letos prejeli Adria Mobil za novo generacijo vozil za kampiranje, Domel za nove motorje visokih moči z najvišjimi izkoristki, ETI Elektroelement in Razvojni center Enem novi materiali za novo generacijo plastičnih podstavkov za talilne vložke ter Krka za prvo generično zdravilo s podaljšanim sproščanjem paliperidona na osnovi tehnologije osmotske črpalke.

Lek je prejel dve zlati priznanji, in sicer za kontinuiran in povezan postopek za čiščenje biofarmacevtikov ter za novo generacijo visokokakovostnega probiotika.

Zlati nagrajenci so tudi Mediainteractive Franc Dolenc s. p. (mobilno sodelovalno izobraževalno okolje za nujno medicinsko pomoč) ter Titus Dekani in Lama Avtomatizacija (ekspanzijski steznik in razvoj stroja za vstavljanje novega spojnega okovja).

Posebni priznanji za električno plovilo in razgradljiv lonček

Posebni priznanji za mlado podjetje so podelili podjetju High Fly za inovativno električno plovilo, ki se dvigne nad gladino vode, in podjetju Evergreen za v celoti biološko razgradljiv cvetlični lonček, izdelan iz odpada žit.

Inovatorji so na regionalni ravni predložili 199 inovacijskih predlogov. Z regionalnih ravni pa se je za priznanja na nacionalni ravni nato potegovalo 44 najboljših inovacij. GZS je v okviru Dneva inovativnosti tako že sedemnajstič podelil nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in javnoraziskovalnih zavodih, so sporočili z GZS-ja.

Šestnajstčlanska komisija je inovacije ocenila na podlagi prijav in njihovih zagovorov ter dodelila osem zlatih priznanj, dve posebni priznanji za mlado podjetje, 26 srebrnih priznanj, štiri bronasta priznanja in štiri priznanja za prispevek na področju inovativnosti. Med dodatnimi nominiranimi inovacijami je dodelila še dve posebni priznanji za letošnji posebni izziv – razvojno in inovacijsko sodelovanje gospodarstva in institucij znanja.

Kot je na podelitvi poudaril predsednik GZS-ja Boštjan Gorjup, inovativnost niso le številke, ampak se temelji inovativnosti postavljalo v naši kulturi in odnosu do inovativnosti. "Če bomo znali še naprej graditi na inovacijski kulturi, se bo to odrazilo tudi na evropski inovacijski lestvici, kjer je Slovenija izgubila nekaj mest in stik z močnimi evropskimi inovatorkami," je dodal.

Poudaril je, da so Slovenci v tujini visoko cenjeni po strokovnosti, a obenem pozval k "še več poguma, močne volje in želje po medsebojnem sodelovanju".

Pahor: Za povečanje dodane vrednosti je inovativnost ključnega pomena

Zbrane je nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor, ki je med drugim poudaril, da se ob relativno visoki gospodarski rasti upočasnjujeta rast produktivnosti glede na rast plač in rast deleža BDP-ja, ki se namenja za raziskave in razvoj. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila lani 44.415 evrov, rast po njegovih besedah zaostaja za postavljenimi cilji, to je pet odstotkov, mogoče je ugibati, da bo tako tudi letos in prihodnje leto.

"Skoraj ni dvoma, da je za povečanje dodane vrednosti na zaposlenega investiranje v razvoj in inovativnost osrednjega pomena. Uspešna podjetja to zelo dobro razumejo, najboljše med njimi glede inovacij bomo danes tudi nagradili," je poudaril.

Nekateri se tega po predsednikovem mnenju zavedajo manj in so bolj izpostavljeni spreminjanju razmer na trgu. "Vseeno je treba reči, da je odpornost slovenskega gospodarstva zlasti zaradi konsolidacije lastništva in manjše zadolženosti boljša, kot je bila pred krizo," je še dodal Pahor.