V njem so po besedah predsednika GZS-ja Jožka Čuka upoštevali mnenje članstva, združenj in območnih zbornic. Predlog naj bi predvideval fleksibilno organiziranost in decentralizirano upravljanje, predvsem veliko večjo samostojnost območnih zbornic in združenj. Zato pričakujejo, da bodo zadržali čim več članov.

Več decentralizacije
Združenja naj bi bila v prihodnje upravljavsko, funkcionalno, finančno in kadrovsko samostojna. Model članarine naj bi določali sami, samostojno naj bi razpolagali s sredstvi in odločali o tem, kolikšen delež bodo namenili matični zbornici.

Podjetja naj bi se sama odločala, ali bodo včlanjena v območno zbornico, panožno združenje ali pa v oboje, kot velja zdaj.

Vodstvo GZS-ja je 15. septembra začelo drugi krog razprave o reorganizaciji zbornice. Predlog novega statuta so poslali v obravnavo posameznim združenjem.

Usoda zaposlenih odvisna od članarin
Kaj bo reorganizacija pomenila za 119 zaposlenih na zbornici, skupaj z zaposlenimi v združenjih in območnih zbornicah pa gre za čez 220 ljudi, v vodstvu zbornice še ne vedo, saj bo število zaposlenih odvisno od sredstev nove zbornice oziroma od sredstev, ki jih bo pridobila s članarino.

Zbornica bo od zdaj za sredstva članarine opravljala le osnovne naloge, zastopala bo interese gospodarstva pred državnimi organi, organi EU-ja, v ekonomsko-socialnem svetu, sodelovala bo pri oblikovanju gospodarskega sistema in politike, izvajala javna pooblastila, kot so ji podeljena z zakonom, in izvajala obveznosti članstva v mednarodnih organizacijah, je naloge povzel vodja sektorja zakonodaje in politike Stane Valič.

Vse druge naloge bodo prenesli na novoustanovljeno družbo, predvidoma družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo te storitve opravljala proti plačilu.