Mednarodno povabilo Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) je usmerjeno na morebitne strateške partnerje, ki bodo s 50-odstotnim deležem sodelovali pri projektiranju, financiranju, gradnji, upravljanju in vzdrževanju nove termoelektrarne, ki bo imela štirikrat večjo moč od Plomina 1.

Na Hrvaškem upajo, da bodo strateškega partnerja izbrali na začetku prihodnjega leta in da bo projekt končan med letoma 2015 in 2017. Ko bo končan, bo to tretji največji energetski objekt, ki so ga kadar koli zgradili na Hrvaškem.

Predsednik uprave HEP-a Zlatko Koračević je povedal, da bodo z novo termoelektrarno za več kot dvakrat zmanjšali uvoz električne energije, Hrvaška pa naj bi potem uvažala le osem odstotkov elektrike.

Nova termoelektrarna bo imela moč 500 megavatov, investicija pa je vredna 800 milijonov evrov. Za primerjavo - nov blok termoelektrarne v Šoštanju bo proizvedel 600 megavatov moči, vrednost pa je nazadnje ocenjena na 1,3 milijarde evrov.

Na novinarsko vprašanje, ali je hrvaška vlada prejela stališče Slovenije do ocene čezmejnega vpliva nove termoelektrarne na okolje na podlagi konvencije ESPOO, je Čaćić odgovoril, da ima Ljubljana načeloma pozitivno mnenje in da pričakuje tudi takšno uradno stališče Slovenije.

Okoljevarstveniki na nogah
Projekt Plomin 3 je načrtovala tudi prejšnja desnosredinska hrvaška vlada, že od začetka pa je bil deležen številnih kritik okoljevarstvenikov zaradi trditev iz študij, ki kažejo, da bo nova elektrarna negativno vplivala na okolje.

Po besedah okoljevarstvenikov ni trajne rešitve za shranjevanje ogljikovega dioksida iz termoelektrarne niti varnega transporta do začasnega skladišča na naftnih poljih v severnem Jadranu.

Društvo Zeleni Istre je že napovedalo tožbo proti vladi.

Lokalne oblasti so tudi opozorile, da gradnja termoelektrarne na premog ni usklajena s prostorsko ureditvijo Istre. Skupščina istrske županije je prejšnji teden potrdila, da je Plomin 3 mogoče graditi le kot elektrarno na plin, in ne na premog.