Pred sklenitvijo pogodbe o poroštvu bodo morali Teš ter v imenu države ministra, pristojna za energetiko in finance, podpisati pogodbo, s katero bodo določili okvire izvedbe projekta skladno s pogoji vlade - investicijsko ceno projekta, sklenitev pogodbe s Premogovnikom Velenje za lignit po najvišji ceni, rok dokončanja projekta, donosnost projekta in omejitev izpustov ogljikovega dioksida.
V Tešu pojasnjujejo, da bi lahko posojilo EIB-ja začeli črpati nekje do tri mesece po sprejetju zakona o poroštvu. Pojasnili so še, da je bilo za projekt Teš 6 doslej nakazanih 617,6 milijona evrov. Šesti blok se v celoti financira z lastnimi viri in posojili mednarodnih bank, poleg EIB-ja še s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj. Z EIB-jem je sklenjena posojilna pogodba v skupni višini 550 milijonov evrov z ročnostjo 25 let, z EBRD pa v višini 200 milijonov evrov z ročnostjo 15 let.
Teš 6 naj bi letno proizvedel 3.500 gigavatnih ur električne energije. Zaključek pogodbenega poskusnega obratovanja je predviden novembra 2014, Teš 6 pa bo po načrtih obratoval 40 let.
Glede projekta nadomestnega bloka v Tešu je že od njegovega začetka - skupščina Teša je razvojni načrt s šestim blokom potrdila leta 2004 - veliko polemik. Nasprotniki očitajo posledice na okolje in zdravje ter nepregledno financiranje, medtem ko zagovorniki v projektu vidijo razvoj in delovna mesta ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo.
Cena varčevanja?
Pestra razprava se je razvnela tudi ob predlaganih popravkih zakona za uravnoteženje javnih financ v delu, ki je nekaterim prejemnikom odvzel del pokojnine, izplačane iz proračuna. Državni zbor je s 37 glasovi za in 45 proti sklenil, da opozicijska novela zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero bi odpravili znižanje pokojni nekaj več kot 26.000 upokojencem, ni primerna za nadaljnjo obravnavo.
Novelo varčevalnega zakona so vložili opozicijski Pozitivna Slovenija in SD. Junija so se namreč znižale pokojnine nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki del pokojnine prejemajo iz državnega proračuna. Med drugim gre za upokojence, ki so del delovne dobe prebili v drugih republikah nekdanje SFRJ, za borce NOB ter nekdanje begunce in internirance.
V opoziciji pa so te določbe želeli spremeniti, saj menijo, da nesorazmerno posegajo v pravice nekaterih skupin upokojencev. Njihova novela je tako predvidevala odpravo tistih določb, ki omejujejo pravico do letnega dodatka za upokojence in znižujejo pokojnino določenim skupinam upravičencev, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun.
Kot je v imenu predlagateljev pojasnila poslanka SD Andreja Črnak Meglič, gre pri posegu v pokojnine za selektiven in diskriminatoren ukrep, ki je tudi "evidentno protiustaven". Po njenem mnenju je nepravično in nesorazmerno, da breme nosi manj kot pet odstotkov upokojencev, ki so jih izbrali za "največjo žrtev finančne krize".
Finančni minister Janez Šušteršič pa je dejal, da se pripravljeni pogovarjati o morebitnih popravkih zakona, če so "kje posegli preveč", a predloga opozicije ne morejo podpreti, saj bi že v letošnjem letu pomenil 60 milijonov evrov stroškov proračuna.
Enako so menili tudi v koalicijskih strankah SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi, kjer so opozarjali, da je opozicijski predlog javnofinančno nerealen in tudi radikalen. Priznavali so sicer, da so glede vprašanja pokojnin potrebni nekateri popravki, predloge sprememb pa od vlade pričakujejo do jeseni.
Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, sta sicer poleg poslancev PS in SD glasovala še poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat in nepovezani poslanec Ivan Vogrin.
Fiskalno pravilo, ki je meddržavna pogodba, bo stopilo v veljavo, ko ga bo, predvidoma do začetka 2013 ratificiralo 12 držav z evrom, do zdaj jih je to storilo 5, med prvimi ravno Slovenija. Nemci bodo za ratifikacijo morali počakati na odločitev ustavnega sodišča. Nato, po predvideni uveljavitvi prihodnje leto, bodo imele pogodbenice še eno leto časa za vnos pravila v nacionalne pravne rede. Nekatere evropske države, med njimi Avstrija, Nemčija, Poljska, Italija in Španija, imajo že zdaj v najvišjih pravnih aktih ali zakonih t. i. zlato pravilo, a nikjer še ni stopilo v veljavo. Irci so o tem vprašanju edini glasovali na referendumu. Fiskalno pravilo so podprli, saj v nasprotnem primeru ne bi bili upravičeni do evropskih finančnih pomoči. Če se podobnega, skupaj s še večjim padcem zaupanja in ugleda, boji Slovenija, je razumljivo, da bo fiskalno pravilo vnesla v svoj pravni red. A ji tega ni treba storiti, kot rečeno, še vsaj leto dni od začetka njegove veljavnosti, torej do leta 2014. Pa tudi spreminjanje ustave v ta namen lahko postavimo pod vprašaj. Francija, je napovedal njen predsednik Hollande, svoje ustave ne bo polnila z določili o fiskalni disciplini. Skratka, Evropi se z vnašanjem pravila v ustave ali nacionalne pravne rede ne mudi. Strokovnjaki po Evropi opozarjajo: fiskalno pravilo je lahko učinkovito le, če se uvede postopno in postane del politične kulture vsake države. (vir: Dogodki in odmevi na radiu Slovenija)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje