Podobno zahtevo pa bo vložila tudi varuhinja človekovih pravic.

Zahtevo za presojo ustavnosti drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ, ki urejajo višino pokojnine nekaterih upravičencev in višino letnega dodatka ali določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, so vložili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Glosa - Sindikat kulture Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije. Zadnjega sodišče ne priznava kot reprezentativnega.

Na ustavnem sodišču so pojasnili, da reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko začne postopek za oceno ustavnosti ali zakonitosti nekega predpisa le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev. Ker te z omenjenimi členi niso ogrožene, je sodišče zahtevo sindikatov soglasno zavrglo.

Miloš Mikolič, predsednik Sindikata upokojencev, pa je poudaril, da se je sodišče oprlo na pravni razlog, medtem ko vsebine spornih členov sploh ni obravnavalo. Prepričan je, da sodišče v prihodnosti "mimo vprašanja znižanja pokojnin ne bo moglo".

Dodal je, da se je na ustavno sodišče že obrnilo tudi nekaj posameznikov, ki so jih omenjeni členi prizadeli v njihovem konkretnem primeru, zato je prepričan, da bo sodišče moralo kaj reči tudi o teh zadevah. Mikolič še pričakuje, da bo vlada v prihodnjem tednu obravnavala tudi opozicijski predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ in če se bo odločila, da sporne zadeve odpravi, ustavna presoja ne bo potrebna.

Sindikat upokojencev, ki, kot pravijo, zlepa ne bo dosegel potrebnih 10 odstotkov članstva, kolikor jih mora imeti, da postane reprezentativen (to pomeni od 50 do 60 tisoč članov), razmišlja, da bi se v boju proti spornim členom pridružil varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik. Ta je že napovedala, da bo institut varuha tudi sam vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona za uravnoteženje javnih financ.

Za ustavno presojo tudi varuh človekovih pravic
Varuhinja je namreč v preteklih dneh prejela več kot 100 različnih pobud v povezavi z določbami omenjenega zakona, ki so posegle v pravice na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja in prizadele več kot 25 tisoč upravičencev, so zapisali na spletni strani varuhinje.

Po preučitvi pobud in informacij so ugotovili, da v zakonodajnem postopku niso bila upoštevana nekatera temeljna načela za pripravo predpisov, med njimi načelo sorazmernosti, odgovornosti, določnosti in transparentnosti.

Na uradu varuha za človekove pravice so tako prepričani, da je zakon posegel v pravico posameznikov do pokojnine, zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa ni izdal nobenih odločb, ampak je prizadetim posameznikom le poslal obvestilo, ki pa je po mnenju varuhinje, po svoji vsebini odločba. Zato bi morali imeti prizadeti v primeru pritožbe na odločbo na voljo primerno pravno sredstvo. Ker pa pravni postopki zahtevajo precej časa, znanja in finančnih sredstev, se je "varuh odločil, da bo zahteval oceno ustavnosti spornih določb ZUJF-ja pred Ustavnim sodiščem RS", so zapisali v uradu varuha človekovih pravic.

Poudarili so še, da ne zastopajo posameznikov ali njihovih zahtevkov, ampak predlagajo razveljavitev spornih določb zakona, ki povzročajo neenako obravnavo.

Kdo lahko vloži zahtevo za ustavno presojo?
Poleg varuha človekovih pravic, ki mora izkazati, da se nedopustno posega v človekove pravice, lahko v skladu z zakonom o ustavnem sodišču vložijo zahtevo tudi državni zbor, tretjina poslancev, državni svet in vlada, je povedal pravnik Rajko Pirnat. "Tu se zdi, da je edini, ki bi še prišel v poštev, državni svet," je ocenil.

Pobudo za oceno ustavnosti lahko vložijo tudi posamezni upokojenci, vendar morajo prej izkoristiti druga pravna sredstva. "To pomeni, naj s tožbo zahtevajo neizplačani del pokojnine," svetuje Pirnat.