V DZ-ju se je končala izredna seja, na kateri so poslanci po nujnem postopku obravnavali sveženj zakonov s področja gospodarstva. Glasovanja o vseh zakonih, ki so bila v obravnavi danes, so predvidena v sredo zvečer.
Ogorčenje nad dogajanjem so izrazili v opoziciji, še največje v PS-ju. Zaradi "rokohitrstva" pri sprejemanju namreč sejo (razen dveh uvodnih točk) obstruirajo poslanci Pozitivne Slovenije. "Glede na to, kako kaotično je stanje, v katerega je pripeljala koalicija, se je PS odločil, da pri taki demontaži DZ-ja ne bomo sodelovali," je odhod pojasnil vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer.
Sveženj gospodarskih zakonov na tokratni obravnavi začenja zakon o graditvi objektov, ki med drugim poenostavlja pridobvanje gradbenih dovoljenj ter uvaja dosledno upoštevanje načela molka organa. Predtem so poslanci obravnavali novelo zakon o gospodarskih družbah. Novela zakona po pojasnilih vlade teži k odpravi nejasnosti in administrativnih bremen, posledično pa k povečanju konkurenčnosti gospodarstva.
Obstrukcija se je začela s holdingom
Burnejše dogajanje pa se je začelo z obravnavo zakon o osrednjem državnem holdingu. Poslanci največje opozicijske stranke so tako sodelovali le pri obravnavi informacije o stanju v slovenskem bančnem sistemu in predlogu novele zakona za uravnoteženje javnih financ.
V več obširnejših govorih je o svežnju gospodarskih ukrepov, o strateških zamudah v Sloveniji in v stanju v bankah spregovoril predsednik vlade Janez Janša.
Janša: Zamude odnašajo milijarde
Država je v preteklosti pridelala toliko zamud, da jih ne bo mogoče nadomestiti, je o strateških projektih dejal. Še hujše stanje bi po njegovem mnenju preprečili prav ukrepi, ki so na dnevnem redu izredne seje vlade. V zadnjem času, ko vlada finančna suša in so sredstva omejena na tako rekoč le evropska, po njegovih besedah ni bilo narejeno "praktično nič".
Prav zakoni, ki bi jih sprejeli na izredni seji, bi odpravili mnogo ovir, ki preprečujejo uporabo sredstev, ki so na voljo. "Gre za stvari, ki bi jih lahko naredili že zdavnaj," je poudaril.

Janša: Ni kriva le nesposobna vlada, ampak sistem vlade iz ozadja
Med razlogi za zastoje ni "samo" nesposobnost vlade, ampak je težava v tem, da se je vzpostavil sistem, v katerem se "vlada iz ozadja". Po njegovem prepričanju je namreč večina blokad sistemsko omogočena z namerno zapletenimi postopki, ki omogočajo korupcijo in uničujejo državo. Dodal je, da bodo poslanci na seji odločali o predlogih, ki bi odpravili "na stotine teh blokad".
Z zakonom o Slovenskem državnem holdingu želi vlada odpraviti zamudo in uresničiti čiščenje bilanc bančnega sektorja. To bo po njegovih besedah povečalo kreditno sposobnost bank, kar bo vidno pri lažjem kreditiranju podjetij, ki so kreditno sposobna. S tem sicer posojilni krč ne bo odpravljen, je še dejal Janša, saj bo vpliv ukrepov na gospodarsko rast odvisen tudi od že sprejetih ukrepov in ukrepov, ki jih bodo poslanci še sprejeli, hkrati pa je dinamika prelivanja v gospodarsko rast odvisna tudi od mednarodnega okolja, saj je slovensko gospodarstvo izvozno.

"Pred nami je še hujša naloga"
Premier je v izjavi za medije naslovil tudi zahteve po omilitvah že sprejetih varčevalnih ukrepov, ki jih dajejo sindikati ter opozicijski stranki. Že v postopku sprejemanja obstoječega zakona za uravnoteženje javnih financ je bila vlada, da bi se izognila referendumu, prisiljena popuščati, kar se bo poznalo pri prihodkih. "In leta še nimamo zaključenega. Še za letošnje leto bo treba kaj dodati," je dejal poslancem. Prava teža bo prišla na dan ob sprejemanju proračunov za prihodnji dve leti - takrat bo vsem jasno, da je zakon naredil le polovico tega, kar je treba narediti "in kar so druge države Evropske unije naredile že pred leti," je dodal.

"Zato enostavno ne razumem teh razprav, ki so zdaj skoncentrirane na to, kako bi to racionalizacijo, ki smo jo že izvedli, še dodatno omilili," je opozoril Janša in dodal, da gre za bistveno hujši problem, ki daleč presega "nekaj privilegiranih pokojnin".
Vezava zaupnice na sprejetje fiskalnega pravila?
Naslovil je tudi vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki trenutno nima potrebne dvotretjinske podpore med poslanci. Vezava zaupnice je mogoča na katero koli odločitev parlamenta, tudi na odločitev glede fiskalnega pravila, je dejal. "Ne gre za usodo vlade, ne te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. Če tukaj ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli fiskalno pravilo, držali to besedo in bi ljudje, ki razumejo situacijo, postavili interes države pred lasten interes ali interes stranke, potem ni izhoda tej koaliciji," je bil jasen.
V tem primeru v Sloveniji potrebujemo nove predčasne volitve in jasno razmerje sil, ki bo dalo odgovor tudi na te dileme.
Glasovanje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo bo predvidoma v petek. To je po Janševih besedah eno od treh sklopov od pomembnih glasovanj na tej izredni seji DZ-ja - do takrat se bo veliko zgodilo in od tega dogajanja bo odvisno, ali bo zaupnico na sprejetje pravila tudi dejansko vezal, je dejal.

Če fiskalno pravilo v DZ-ju pade, bosta nastali po Janševih besedah dve zelo resni posledici. Prva je vezana na že ratificiran fiskalni pakt, ki nas obvezuje, da to pravilo v naš pravni sistem vnesemo na ustavni ali njej podobni ravni.

Te podobne ravni pri nas ni, pojasnjuje Janša. Torej je to naša obveza, ki so jo ratificirali tudi tisti, ki danes temu koraku nasprotujejo, je dodal. Za ratifikacijo tega pakta je glasovalo več kot 75 poslancev, izpolnitev te obveze pa bodo po njegovih besedah od nas terjali tudi vsi naši evropski partnerji, ki nam pomagajo pri izhodu iz krize.

Druga past morebitnega padca fiskalnega pravila pa je v tem, pravi Janša, da v enem mandatu DZ-ja o istem ustavno-revizijskem postopku ni mogoče odločati dvakrat. Rok za izpolnitev te naše zaveze iz pakta pa poteče drugo leto, je posvaril.

Takrat bo "seveda pri vsaki stvari, ki bo merila na odnos Slovenija-EU, prišlo do tega vprašanja". "Glede na to, da smo odvisni od marsičesa in da bomo v prihodnjem letu verjetno še bolj, bo to postal osrednji politični problem, ki ga bomo lahko rešili le z novim DZ-jem, ki bo to obvezo lahko izpolnil," je dejal Janša.

Še prej pa bo po njegovih besedah nastal vsebinski problem, na katerega je danes opozoril tudi guverner Banke Slovenije, ki je poslancem povedal, da v primeru padca fiskalnega pravila "tudi zadolževanje komercialnih subjektov iz države postane še bistveno težje, kot je danes". To bo pripeljalo do dodatnih pritiskov na javne finance in na vse drugo, kar je v tej verigi, ter povzročilo novo krizo, je pojasnil.

Predsednik vlade je tudi opozoril, da "Slovenija ni Francija". Ta po Janševih besedah še ni ratificirala fiskalnega pakta niti se ni obvezala, da bo to naredila, prav tako njihova ratifikacija za njegovo uveljavitev ni potrebna. Poleg tega je "Francija v drugem položaju kot Slovenija".

Kot je dejal, Francija ni imela tri leta zaporedoma proračunskega primanjkljaja v vrednosti nad šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), "je druga najmočnejša ekonomija v Evropi in ima preko 1.500 milijard BDP-ja". Slovenski BDP je na letni ravni 35 milijard evrov, približno toliko, "kot samo Pariz dobi od turizma", je pojasnil in zato dodal, da je primerjati te zadeve popolnoma nesmiselno.

"Ne rešujemo težav Evrope, temveč Slovenije, in skrajni čas je, da to resno naredimo," ugotavlja predsednik vlade.
Predsednik DZ-ja Gregor Virant je sicer dejal, da obstaja možnost prestavitve tega glasovanja na jesen, če bi do takrat lahko dosegli neko soglasje. Če pa te možnosti ni, bo pač pravilo v petek padlo, je dodal.

Večina zakonov po hitrem postopku
Predlog dnevnega reda izredne seje, predvidoma zadnje pred parlamentarnimi počitnicami, je zelo obsežen. Razpravljali bodo tudi o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, predlogu zakona o poroštvu za Teš 6 in predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu. Glasovanja o zakonih, ki jih poslanci obravnavajo danes, so predvidena v sredo zvečer.