Finančni minister Janez Šušteršič je že pred usklajevanjem napovedal, da bo predlog zakona o ustanovitvi na vladi še ta teden - če jim ga uspe uskladiti. Po današnjem triurnem sestanku izjav sicer ni dajal, strokovni sodelavec DeSUS-a, Jani Kavtičnik, pa je povedal, da je potekal v skladu s pričakovanji.

"Mi smo jasno postavili svoje cilje iz zahteve do premoženja Kada in do vključitve Kada v holding. Dosegli smo, da je Kad izrecno ločen v tem holdingu po svoji bilančni vsoti, da je premoženje Kada namenjeno pokojninski blagajni," je pojasnil. S tem so po njegovih besedah tudi donosi, ki prihajajo v Kad od prodaje državnega premoženja, takšni, kot so v koalicijski pogodbi.

"Ključen je položaj Kada"
Erjavec in vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša sta sicer že v torek poudarila, da je za njihovo stranko ključnega pomena, kako bo v holding umeščen Kad - Erjavec se na primer zavzema za to, da bi se ves dobiček holdinga, potem ko bodo banke sanirane, stekal v pokojninsko blagajno.

Šušterič je že pred srečanjem koalicijskih poslancev zagotovil, da je kompromis mogoč. Da bi bil Kad poseben steber v holdingu, vlada za zdaj ne predlaga. Predlaga pa, da se premoženje v upravljanju Kada upravlja posebej ter da se tudi dobički in donosi, ki bodo iz tega ustvarjeni, še naprej namenjajo za pokojninsko blagajno, je pojasnil.

Holding, ki bo obenem slaba banka?
Slovenski premoženjski holdinga naj bi sicer pod eno streho združil vse državne naložbe, torej obstoječa paradržavna sklada Kad in Sod, Družbo za upravljanje in svetovanje (DSU), Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP) in agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), poleg tega pa bi na holding prenesli tudi terjatve bank, s čimer bi ustanovili nekakšno slabo banko.

Pomisleke o takšnem združevanju je pred dnevi izrazil tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je dejal, da bi bilo treba vprašanji upravljanja naložb in slabih terjatev obravnavati in reševati ločeno. "Kot mi razumemo osnutek, naj bi bil ta holding bančna organizacija. Mi pa menimo, da mora biti to organizacija za upravljanje," je dejal za Radio Slovenija.

Na koalicijskem sestanku je bila ena izmed tem tudi torkov predlog DeSUS-a o dopolnitvi zakona za uravnoteženje javnih financ v delu, ki znižuje več kot 26.000 pokojnin, plačanih iz proračuna. To so pokojnine upokojencev, ki so delali v Sloveniji, vendar v tujih družbah, pokojnine žrtev vojnega nasilja in borcev, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni vojni. Če predlog ne bo sprejet, bo DeSUS morda podprl predlog sprememb varčevalnega zakona opozicijskih Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov, je sklenil izvršni odbor stranke.

Šušteršič: Podrobnosti varčevalnega zakona morda niso bile dobro premišljene
Finančni minister je pred srečanjem dejal, da je kompromis mogoč, strinjal pa se je tudi, da bodo v varčevalnem zakonu glede pokojnin verjetno potrebni popravki. S tem se sicer, priznava, ni podrobno ukvarjal, vendar da je "verjetno res prišlo do tega, da to, kar se je zgodilo, ni bil ravno namen tistega, kar smo v zakonu poskušali doseči". Kako to popraviti, bodo po njegovih besedah povprašali ministrstvo za delo.

Šušterič je ob nekaterih pripombah koalicije na varčevalni zakon spomnil, da se je poseglo v zelo veliko zakonov in kakšna podrobnost morda ni bila do konca premišljena, kar pa da je mogoče popraviti.

DeSUS pred odločitvijo želi podatke
Po torkovem zasedanju izvršnega odbora stranke je Karl Erjavec opozoril še, da skrbni pregled NLB-ja ni bil opravljen tako, kot bi moral biti: "Skrbni pregled ni skrbni pregled, ampak je samo en papir. Bil sem zelo slabe volje in vlada sploh ne bo obravnavala tega poročila. Kajti, če so ga delali tako, kot izgleda, potem tega poročila ni. Zame je skrbni pregled to, da se ve, kakšno posojilo in v kakšni višini je bilo dano, kdo ga je prejel, kdo odobril in kako je bilo zavarovano."

Šušteršič pred sestanki nima navade "dvigovati temperature"
Erjavec je zato prepričan, da bi moral podrobnejše podatke s seboj na srečanje prinesti finančni minister, vendar prvi mož stranke upokojencev tega niti ne pričakuje, saj, kot pravi, skrbni pregled očitno ni bil opravljen. Minister glede konkretnih številk še molči. Pravi tudi, da pred sestanki, na katerih se pogovarjajo in pogajajo, nima navade komentirati in "dvigovati temperature", temveč to prepušča "drugim, ki imajo s tem očitno veliko veselja".

Šušteršič zagotavlja, da so ministri končno poročilo dobili oz. jim je bilo poslano. Opozarja pa na težavo: "Ko taka zaupna gradiva pošlješ, ministri ali predsedniki strank nekoliko preveč govorijo na neprimeren način in na način, ki ni bil dogovorjen na vladi". Zato je, pravi, vedno previden tako v izjavah kot v tem, komu kaj pošilja.

Tonin: Koalicija ima dve možnosti
Da bi bilo treba vse terjatve NLB-ja združiti v slabi banki, se zdi dobra možnost vodji poslanske skupine NSi-ja Mateju Toninu, ki pa dodaja, da je to tema, o kateri morajo koalicijski partnerji doseči dogovor - torej, ali se bo slabe naložbe pustilo v banki in bo ta sama dolgoročno reševala te težave ali pa se bo slabe naložbe izločilo in za ta namen ustanovilo slabo banko.

Ob tem pravi, da se koalicija še ni dokončno odločila o načinu reševanja NLB-ja, prav tako pa še vedno potekajo usklajevanja glede holdinga. "Stvari so še odprte, imamo kar nekaj časa čez počitnice, da te stvari trezno premislimo, jeseni pa se bodo te ključne zgodbe najbrž odvile," je dodal Tonin.