To bo trenutek resnice, vladajoča koalicija sama namreč nima dovolj glasov, da bi to pravilo sprejela. To torej ni samo odgovornost vladne koalicije, ampak vseh parlamentarcev, in s tem glasovanjem bodo to svojo odgovornost manifestirali.
Mislim, da bi to bila velikanska, nepopisna, nepredvidljiva škoda. Politična, gospodarska in socialna škoda se obeta Sloveniji.
Če si bo predsednik vlade zaželel predčasnih volitev, se bodo zgodile, ne glede na to, ali bo fiskalno pravilo sprejeto ali ne.
Poslanci DZ-ja bodo kljub (za zdaj) nezadostni podpori kmalu in dokončno odločali o vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Če bo pravilo padlo, DZ v mandatu te vlade ne more več razpravljati o ustavnih spremembah s podobno vsebino; koalicijski partnerji pa opozarjajo tudi na finančne posledice morebitne zavrnitve.
Sam premier Janez Janša je dejal: "Ne predstavljam si, da bi fiskalno pravilo padlo. To bi pomenilo, da se je Slovenija pravzaprav odločila za predčasne volitve - ker po našem ustavnem redu ni možno v mandatu dvakrat glasovati o istem ustavno revizijskem postopku. To pomeni, da bi morali dobiti nov parlament, da bi naredili, kar smo že obljubili svojim partnerjem."
Virant: Notranjepolitičnih posledic ne bo
Predsednik Državljanske liste Gregor Virant te napovedi ne razume "čisto dobro" in se s tem težko strinja, je dejal po kolegiju koalicijskih partneric pri premierju Janši. Po Virantovem mnenju je fiskalno pravilo zelo pomembno, ne pa usodno. "Prav, odgovorno in pomembno bi bilo, da bi v ustavo zapisali fiskalno pravilo, saj bi s tem dali jasen signal mednarodni javnosti, da smo resna in kredibilna država. Tudi naši ratingi bi se popravili," je v izjavi novinarjem ocenil Virant, ki še vedno računa na "odgovorno ravnanje opozicijskih poslancev, čeprav je možnosti relativno malo".
Ker so glede podpore predlogu "razcepljeni" na koalicijo in opozicijo, pa po Virantovih besedah morebitna zavrnitev fiskalnega pravila ne bo imela notranjepolitičnih posledic. Opozarja pa, da utegne imeti zavrnitev fiskalnega pravila škodljive, negativne posledice za Slovenijo kot državo, za slovenske javne finance, gospodarstvo in za obresti, ki jih Slovenija plačuje za izposojen denar.
"Nastopila je urica resnice"
Tistim, ki so odločeni zavrniti fiskalno pravilo, tako Virant "polaga na srce", naj še enkrat razmislijo, "odmislijo dnevno politične zadeve in pomislijo na vse posledice, ki jih ima to za državo". Po njegovem mnenju je koalicija naredila, kar je lahko, med drugim veliko "prepričevala", zdaj pa je "nastopila urica resnice".
Erjavec: Če si bo Janša zaželel predčasnih ...
Po besedah prvaka DeSUS-a Karla Erjavca Janševe izjave glede političnih posledic morebitnega padca fiskalnega pravila kažejo na to, kako resna zadeva je fiskalno pravilo. Če pa si bo predsednik vlade "zaželel predčasnih volitev, se bodo zgodile, ne glede na to, ali bo fiskalno pravilo sprejeto ali ne", je dodal Erjavec. Janša pa bo po njegovem mnenju pač povedal, če bo ocenil, da s padcem fiskalnega pravila vlada ne bo mogla več delovati. Če bo predsednik vlade morda vezal zaupnico na sprejem fiskalnega pravila, pa je po Erjavčevem mnenju verjetno ne bo prejel.
Erjavec: Janša zaupnice ob pravilu ne bi dobil
Je pa prvak DeSUS-a spomnil, da fiskalno pravilo omejuje vlado, da ne more več trošiti kot ustvariti. Zato ne razume opozicije, ki svojih glasov za umestitev fiskalnega pravila v ustavo ne namerava dati. Strinja se, da je sprejem tega pravila pomemben zlasti z vidika sporočila finančnim trgom. Če ne bo sprejeto, "in kaže, da ne bo", bo po Erjavčevih besedah ta vlada svoje delo nadaljevala tako, da se država ne bo zadolževala več, kot porabi. Izjave Janše, da mu je žal, da sedanja opozicija ni sestavila vlade, Erjavec ne komentira. Je pa po njegovem mnenju škoda, ker se ni oblikovala velika koalicija, saj naj bi v težkih časih potrebovali močno politično vlado.
Pahor poziva odgovorne v državi
Ob srečanju s Hannesom Swobodo, prvakom politične skupine socialistov v Evropskem parlamentu, je stanje okoli sprejemanja fiskalnega pravila komentiral tudi eden glavnih pobudnikov za njegov vnos v ustavo, Borut Pahor. Pozval je najbolj odgovorne ljudi v državi, "da zberejo vso moč in gredo čez vse mogoče predsodke, ki jih je nabrala naplavina zadnjih let in zlasti zadnjih tednov, ideoloških in drugih, da sedejo skupaj in da rešijo odgovor na vprašanje, kaj narediti s fiskalnim pravilom".
Ponovitev politične in vladne krize?
Kot je opozoril, postaja namreč bolj ali manj očitno, da vlada oziroma njen predsednik Janša na sprejetje fiskalnega pravila veže tudi usodo vlade. Pahor je poudaril, da ni zagovornik ali podpornik vlade, še manj pa je "zagovornik vladne krize, ki bi lahko prišla kot rezultat nesprejema fiskalnega pravila".
Tu se po Pahorjevem mnenju odpirata dve možnosti. Po prvi lahko obe strani vztrajata vsaka pri svojem, pri čemer ni potrebne dvotretjinske večine za sprejem fiskalnega pravila, in "da potem vlada morda celo sproži politično krizo, ker bo razumela, da fiskalno pravilo ni sprejeto".
"Slaba novica za Slovenijo"
"Mislim, da bi to bila velikanska, nepopisna, nepredvidljiva škoda. Politična, gospodarska in socialna škoda se obeta Sloveniji," je posvaril Pahor in dodal, da je tudi regulacija te škode po njegovem "popolnoma nepredvidljiva in neka slaba novica za Slovenijo".
Poziv k ponovnemu sestanku
Zato se mu zdi bolj mogoča druga možnost, pri čemer mora imeti "škarje in platno" v rokah premier Janša, in sicer "da morda pred glasovanjem, ki utegne biti odločilno, vendarle skliče najbolj odgovorne ljudi, predsednike strank, morda še koga, na posvet, kako urediti to vprašanje, morda preložiti glasovanje ali pa morda še kakšen drugačen dogovor skleniti v zvezi s tem, glede na stališča strank, ki jih zdaj poznamo, da ne bi prišlo do politične krize". Kot je namreč dodal Pahor, če bo Slovenija zdaj poleg vsega dobila še politično krizo, "bo vse skupaj samo še veliko težje".
Kaj sploh je fiskalno pravilo in kako smo zašli v to situacijo?
DZ bo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo odločal na izredni seji, ki se bo začela v torek. Sprememba 148. člena ustave, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku, za zdaj nima zadostne podpore. Za njeno izglasovanje je potrebna dvotretjinska večina, torej vsaj 60 glasov, proti pa so PS in vse več poslancev SD-ja. Za vnos fiskalnega pravila v ustavo naj bi po nekaterih informacijah glasovalo največ 54 poslancev.
Rodilo se je v Evropski uniji
Fiskalno pravilo je bistvo fiskalnega pakta, ki se je rodil po odločitvi EU-ja in območja evra o oblikovanju fiskalne unije kot odgovor na gospodarsko krizo. Na predlog nemške kanclerke Angele Merkel in ob podpori nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja sta EU in evrsko območje stopila na pot zaostrovanja proračunske discipline v zameno za solidarnost - denar iz evropskih reševalnih skladov.
Omejuje strukturni primanjkljaj držav
Fiskalno pravilo določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
V ustavo ali podobno zavezujočo zakonodajo
Slovenija se je odločila, da bo fiskalno pravilo zapisala v ustavo, čeprav ji evropska medvladna pogodba o fiskalnem paktu omogoča, da ga prenese ali v ustavo ali v podobno zavezujočo in stalno zakonodajo. Po takšni odločitvi je bilo kritiko o neustreznosti pisanja takšnega pravila v ustavo slišati tako s strani nekaterih pravnikov kot ekonomistov.
Stranke so ga na začetku podpirale
Parlamentarne stranke so podporo začetku postopka za spremembo ustave izrekle tik pred predčasnim odhodom Pahorjeve vlade in ga nato potrdile ob nastopu vlade Janeza Janše. Slovenija je pogodbo o fiskalnem paktu s še 24 članicami EU-ja, razen Velike Britanije in Češke, podpisala na začetku marca.
Vlada je nato sprejela predlog za vnos tega pravila v ustavo in delovni osnutek izvedbenega zakona. Ustavna komisija je sredi marca začela postopek spremembe ustave. V PS-ju so takrat začeli opozarjati, naj se podpora fiskalnemu pravilu veže na proračunske projekcije, saj želijo, da vlada spodbuja gospodarstvo in skrbi za prihodkovno stran proračuna.
Aprila je vnosu v ustavo kazalo dobro
Še na začetku aprila je vnosu pravila v ustavo kazalo dobro. Podporo temu sta izrekla ustavna komisija in DZ. Pri zadnjem so poslanci PS-ja sklep bodisi podprli ali pa se vzdržali, v SD-ju, kjer se je zdelo, da sledijo Pahorju in podpirajo fiskalno pravilo, pa so bili trije poslanci proti. Nato je premier 23. aprila na sestanku predsednikov parlamentarnih strank ugotovil, da potrebne dvotretjinske večine ni več. PS je podporo predlogu odrekel, saj naj bi šlo za obvod referendumov in da gre za napačen pristop k reševanju težav.
Podpora tudi na ustavni komisiji
Ustavna komisija je nato 9. maja podprla končni predlog spremenjenega 148. člena ustave. Zanj so glasovali poslanci iz vrst koalicije, predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz in oba člana iz vrst SD-ja, Pahor in Janko Veber. Proti so bili pričakovano člani ustavne komisije iz vrst PS-ja.
Z menjavo vodstva SD-ja padec podpore
Od začetne podpore vnosu fiskalnega pravila v ustavo se je po zamenjavi vodstva v SD-ju na začetku junija vse bolj začela odmikati tudi ta opozicijska stranka. Tako je temu po poslancih PS-ja podporo odrekla še večina poslancev SD-ja. Zdelo se je, da bo postopek za nedoločen čas obstal na zadnji stopnički, zato je bila napoved predsednika vlade konec junija, da bo DZ kljub temu glasoval o tem predlogu, svojevrstno presenečenje.
Slovenija se je namreč kot država podpisnica fiskalne pogodbe zavezala, da bo fiskalno pravilo v ustavo ali podobno zavezujočo in stalno zakonodajo prenesla najpozneje v enem letu od uveljavitve pogodbe. Če DZ na izredni seji, ki se začne v torek, predloga za spremembo ustave ne bo podprl, v mandatu te vlade ne more več razpravljati o ustavnih spremembah s podobno vsebino.
Janša: Tukaj je odgovorna tudi opozicija
Janša je glasovanje o fiskalnem pravilu označil za enega od najpomembnejših v zgodovini. "To bo trenutek resnice, vladajoča koalicija sama namreč nima dovolj glasov, da bi to pravilo sprejela. To torej ni samo odgovornost vladne koalicije, ampak vseh parlamentarcev, in s tem glasovanjem bodo to svojo odgovornost manifestirali," je dejal. Od izida bo po njegovih besedah odvisno tudi reševanje težav v bančnem sistemu.
Fiskalna pogodba bi morala začeti veljati 1. januarja 2013, za njeno uveljavitev pa je potrebna ratifikacija v 12 članicah območja evra. V nekoliko manj kot petih mesecih po podpisu pogodbe so ga v parlamentarnem postopku ratificirali Slovenija, Portugalska, Grčija, Ciper in Avstrija, prav tako so ga na referendumu podprli Irci.
To vprašanje pa se vse bolj zapleta v velikih članicah območja evra. Italija in Nemčija sta napovedali, da naj bi pakt ratificirali še pred poletnimi počitnicami, a se to vsaj v primeru Nemčije ne bo zgodilo.
V Nemčiji je pakt na ustavnem sodišču
V Nemčiji je pakt, ki ga je tamkajšnji parlament potrdil konec junija, zaradi pritožb civilne družbe trenutno v rokah ustavnega sodišča. To naj bi po prvotnih napovedih o tem, ali je pakt skladen z nemško ustavo, presodilo do konca tega meseca, a so ravno danes napovedali, da bodo odločitev o tem sporočili 12. septembra.
Hollande proti paktu
Medtem je Francija sporočila, da fiskalnega pravila ne bo vpisala v ustavo. Kot je v soboto zatrdil maja izvoljeni francoski predsednik Francois Hollande, zaveze, ki je potrebna samo za nekaj let, ni pametno zacementirati. "Ustava ni spisana za nekaj let, je večna," je Hollande pojasnil drugačno odločitev od svojega predhodnika.
To bo trenutek resnice, vladajoča koalicija sama namreč nima dovolj glasov, da bi to pravilo sprejela. To torej ni samo odgovornost vladne koalicije, ampak vseh parlamentarcev, in s tem glasovanjem bodo to svojo odgovornost manifestirali.
Mislim, da bi to bila velikanska, nepopisna, nepredvidljiva škoda. Politična, gospodarska in socialna škoda se obeta Sloveniji.
Če si bo predsednik vlade zaželel predčasnih volitev, se bodo zgodile, ne glede na to, ali bo fiskalno pravilo sprejeto ali ne.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje