Fiskalna pravila za omejevanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga so del prava Evropske unije kot tudi prava držav članic. Prva je fiskalno oziroma zlato pravilo v ustavo vgradila Poljska leta 1997, dve leti pozneje pa ji je sledila Švica, ki sicer ni del EU-ja, so v lanskem primerjalnem pregledu Ustavno omejevanje javnega dolga zapisali avtorji analize Igor Zobavnik, Marjana Križaj in Janez Blažič.

Pred nekaj leti so omejevanje zadolževanja v ustavo zapisali tudi Avstrija leta 2007 in Nemčija leta 2009, zadnja pa je fiskalna pravila na ustavni ravni z novo ustavo v začetku letošnjega leta sprejela še Madžarska.

Poljska prva s fiskalnim pravilom
Poljska je leta 1997 v ustavi namenila posebno poglavje področju javnih financ in že takrat omejila državni dolg. "Ni dovoljeno niti zadolževanje niti zagotavljanje poroštev in finančnih varščin, ki bi lahko povzročile, da bi nacionalni javni dolg presegel tri petine vrednosti letnega bruto domačega proizvoda," piše v petem odstavku 216. člena Ustave.

Leta 1998 sta bili v Zakonu o javnih financah izpolnjeni navedena ustavna obveznost in navedena metoda računanja zakonsko predpisani, s tem zakonom pa so bili predpisani tudi preventivni in popravni ukrepi, če bi nacionalni javni dolg presegel 50 %, 55 % ali 60 % vrednosti letnega BDP-ja. Z vidika omejevanja državnega dolga na ravni ustave je pomemben tudi prvi odstavek 220. člena Ustave, ki omejuje pristojnosti parlamenta glede povečevanja državnega dolga, saj določa, "da povečanje odhodkov ali zmanjšanje prihodkov proračuna glede na predlog vlade ne more biti sprejeto v parlamentu, če je predvideni primanjkljaj večji od tistega, ki je bil predviden v osnutku proračuna".

V 74. členu Zakona o javnih financah je minister za finance odgovoren za nadzor področja javnih financ in spoštovanja ustavnega načela, da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov letnega BDP-ja.

V Ustavi Švice je posebej opredeljeno upravljanje proračuna in v 126. členu piše, da "zvezna država skrbi za trajno uravnoteženost izdatkov in prejemkov. Najvišji znesek skupnih izdatkov v predlogu proračuna se določi glede na pričakovane prejemke ob upoštevanju gospodarskega stanja. Izredne potrebe lahko privedejo do povečanja najvišjega odobrenega zneska skupnih izdatkov, določenega v prejšnjem odstavku, o čemer odloča zvezna skupščina v skladu s 159. členom zvezne ustave."

Avstrija je obsežno reformo fiskalnih pravil sprejela leta 2007 in 2009, parlament pa je reformo sprejel soglasno. Ustava v 13. členu določa, da morajo zveza, dežela in občine skrbeti za trajnostno uravnotežen proračun. Zvezna vlada mora parlamentu vsako leto najpozneje v roku, ki ga določa zvezni zakon, predložiti osnutek zakona o zveznem finančnem okvirju ali osnutek zveznega zakona, ki ga spreminja.

Zakon o zveznem finančnem okvirju mora za naslednje in še tri sledeča finančna leta vsebovati zgornje meje finančnih sredstev, in sicer na ravni namenskih kategorij kakor tudi osnove za za kadrovske načrte. Izvzeta so sredstva za poplačilo finančnih dolgov kakor tudi denarne obveznosti, prevzete za začasno krepitev proračunske blagajne in sredstva, porabljena za menjavo kapitala pri deviznih sporazumih.

V nadaljevanju Ustava določa izjeme (šesti odstavek 51. člena) - zgornjih mej kategorij, ki jih določa Zakon o zveznem finančnem okvirju, se ne sme prekoračiti niti se take prekoračitve ne sme dovoliti, razen v primeru potreb obrambe in - če je pokritje sredstev zagotovljeno z varčevanjem ali z dodatnim prihodkom - v primeru neposredne nevarnosti.

"Nemška zavora zadolževanja"
V Nemčiji so za zajezitev visoke ravni zadolževanja leta 2009 sprejeli spremembo ustave, s katero so sprejeli nova pravila zadolževanja - t. i. zavoro zadolževanja za zvezo in dežele.

S temi pravili hočejo zagotaviti dolgoročne vzdržnosti proračunov zveze in dežel, pri čemer se upoštevajo medgeneracijska porazdelitev bremen in zahteve Evropskega pakta o stabilnosti in rasti; uvesti je treba osnove strukturno uravnoteženega proračuna, kar pomeni, da se proračunski primanjkljaj ne sme izravnavati z novimi dolgovi, saj se državni izdatki refinancirajo z dohodki ali pa se izdatki ustrezno zmanjšajo; ustanovil pa se je tudi skupni Svet zveze in dežel za stabilnost in nadzor proračuna, da bi se izognili proračunskim krizam.

Od prepovedi zadolževanja so izvzeta posojila, ki ne presegajo 0,35 odstotka nominalnega BDP-ja, kar pa velja izključno le za zvezo. Dopuščeno je tudi zadolževanje zaradi konjukturnih razlogov, ki jih je treba simetrično upoštevati, kar pomeni, da se v obdobju padca lahko najame več posojil, da se s tem stabilizira gospodarski razvoj, v obdobju rasti pa se zadolževanje znova zmanjša. Dopuščeno je še zadolževanje v primeru naravnih katastrof in drugih izrednih nujnih dogodkov, ki niso pod nadzorom države in se nanašajo na omejevanje javnega dolga.

Madžarska je omejevanje državnega dolga uvedla z novo ustavo, ki je začela veljati v začetku letošnjega leta. Dolg države je omejen na 50 odstotkov. Najpomembnejši je 36. člen, ki določa, da parlament ne sme sprejeti proračunskega zakona, ki bi omogočil, da bi dolg države presegel polovico BDP-ja.

"Dokler državni dolg presega polovico BDP-ja, lahko parlament sprejme le državni proračunski zakon, ki vsebuje zmanjšanje dolga v deležu BDP-ja," piše v petem odstavku člena, medtem ko je izjema mogoča le med trajanjem posebne pravne ureditve, v obsegu, ki je potreben za ublažitev posledic dogodkov in v primeru pomembne in dolgotrajne nacionalne gospodarske recesije, do obsega, ki je potreben za vzpostavitev ravnotežja nacionalnega gospodarstva.