Uradno ime fiskalnega pakta je Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji. Namen pogodbe je okrepiti gospodarski steber gospodarske in denarne unije s pomočjo niza pravil za krepitev proračunske discipline s fiskalnim utrjevanjem, pa tudi prek krepitve usklajevanja gospodarskih politik in izboljšanja upravljanja evrskega območja. S pogodbo želi EU podpreti prizadevanja za zagotavljanje vzdržne rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti in socialne kohezije.

Glavna novost je uvedba fiskalnega ali zlatega pravila, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Pogodbenica bo lahko začasno odstopila od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma od ukrepov za doseganje tega cilja le v izjemnih okoliščinah - zaradi izjemnega dogodka zunaj njenega nadzora ali hudega gospodarskega padca - če to začasno odstopanje ne bo ogrozilo srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Poleg tega bo lahko strukturni primanjkljaj pogodbenice dosegel do 1 odstotka BDP, če bo javni dolg države občutno pod 60 odstotki BDP-ja - kar kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti - in če bodo tveganja glede srednjeročne vzdržnosti javnih financ majhna.

Če bodo občutna odstopanja od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma ukrepov za doseganje tega cilja, bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo od kršiteljice v določenem roku zahteval izvedbo ukrepov za odpravo odstopanj.

Finančna kazen
Pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v enem letu od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Za nadzor nad spoštovanjem prenosa zlatega pravila v nacionalne zakonodaje bo pristojno Sodišče EU-ja.

Če bo pogodbenica na podlagi lastne ocene ali ocene Evropske komisije menila, da sopogodbenica ni izvedla ukrepov, potrebnih za spoštovanje mnenja sodišča, bo lahko primer ponovno predložila sodišču in zahtevala finančne sankcije.

Če sodišče ugotovi, da pogodbenica ni spoštovala njegove sodbe, lahko kršiteljici naloži finančno kazen, ki ne sme preseči 0,1 odstotka njenega BDP-ja. Morebitne kazni za države v evrskem območju naj bi se stekale v stalni mehanizem za zaščito evra (ESM). V drugih primerih se bodo kazni stekale v proračun EU-ja.

Pogodba predvideva, da se bodo voditelji držav evrskega območja sestajali na neformalnih zasedanjih, ki se jih bo udeleževal tudi predsednik Evropske komisije, prav tako bo nanje povabljen predsednik Evropske centralne banke.

Voditelji držav v evrskem območju bodo z navadno večino imenovali predsednika evrskih vrhov, in to istočasno z izbiro predsednika Evropskega sveta ter za enako dolg mandat.