"Ključen problem je, da je to zdaj treba narediti vse skupaj, kar je vedno bistveno težje, kot če imaš najprej nekaj časa, da konsolidiraš javne finance, vsaj dolgoročno strukturno uravnotežiš proračun in potem postopoma nabiraš potrebni manevrski prostor za ponovni zagon gospodarske rasti," je pojasnil. "To je naporno delo in brez žrtev ne gre," je opozoril.

EU razbil slovensko iluzijo pokojninske reforme
Premier je tudi poudaril, da evropski dokumenti, o katerih so razpravljali na vrhu, "razbijajo iluzijo, ki je bila v Sloveniji precej prisotna, da je treba narediti samo pokojninsko reformo, pa bodo rešeni vsi problemi".

Realna upokojitvena starost v Sloveniji je celo nekoliko višja kot v Nemčiji, pa ima slednja rekordno nizko brezposelnost, ima gospodarsko rast in je motor evropskega gospodarstva, medtem ko Slovenci delamo dlje in imamo vse te probleme, s katerimi se soočamo, je ponazoril Janša.

"To pomeni, da rešitev ni samo pokojninska reforma, to je en delček tega, kar je treba narediti zaradi strukturnega prilagajanja trendom v prihodnosti. Še zdaleč pa to ni edina rešitev, kot se je v Sloveniji dolgo prodajalo," je poudaril.

Za davek na transakcije
Ob koncu srečanja je še povedal, da Slovenija podpira uvedbo davka na finančne transakcije, ki mu najbolj nasprotuje Velika Britanija, ki se boji za usodo londonskega Cityja. Nasprotuje mu tudi Švedska zaradi slabih izkušenj s tovrstnim davkom v preteklosti.

"Razmišljamo tudi o tem, in tudi predlogi sindikatov gredo v tej smeri, da iščemo sami rešitve, če ne bo dogovora znotraj EU-ja," je dejal. Ob tem je pojasnil, da je vlada naklonjena iskanju novih davčnih virov, ki neposredno ne obremenjujejo stroškov dela in gospodarstva na splošno, in davek na finančne transakcije gre po njegovi oceni v tej smeri.

"Vlada brez instrumentov za vplivanje na NLB"
Govoril je tudi o nadaljnji usodi NLB-ja. Po njegovih besedah vlada trenutno nima v rokah nikakršnih instrumentov, s katerimi bi lahko kakor koli vplivala na poslovanje bank v državni lasti. To je, tako Janša, v rokah "vmesnih paradržavnih struktur", ki delujejo po svoje, zato ne vidi jamstva, da bodo te upoštevale morebitno rešitev za dokapitalizacijo NLB-ja.

Janša je tako ponovil že večkrat izraženo kritiko glede Agencije za upravljanja kapitalskih naložb in tudi stališče, da bo treba odločanje in odgovornost glede državnega premoženja "prej ko slej" spraviti na isto raven. "Tisti, ki odloča, mora biti tudi odgovoren, in obratno," je prepričan.

Ob tem je spomnil na stališče vlade, da rešitve za dokapitalizacijo NLB-ja ne zagotovi z denarjem davkoplačevalcev, "ker tega denarja pravzaprav ni", temveč pomaga iskati druge načine.