Medvladno pogodbo za krepitev fiskalne discipline bo podpisalo 25 članic Unije - vse razen Velike Britanije in za zdaj Češke. Temelj pogodbe je zlato ali fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni pogodbenic "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Poleg tega se bodo s pogodbo države podpisnice zavezale, da bodo vodile uravnoteženo proračunsko politiko, da bodo ustavile rast dolgov in jih začele zmanjševati ter da javni dolg ne bo smel preseči 60 odstotkov BDP-ja. Zlato pravilo bodo morale podpisnice vključiti v svoje ustave ali zakone, ki imajo ustavno moč.

Češka presenetila
Stališče Velike Britanije je znano že od lanskega decembra in se ni spremenilo. Zaradi njenega nasprotovanja vključitvi fiskalnega pakta v pogodbo EU-ja so se države tudi odločile za oblikovanje medvladne pogodbe. Češka je še decembra napovedala, da bo k pogodbi pristopila, v vmesnem času pa je češka vlada pogojno podprla podpis pogodbe, a je hkrati napovedala, da želi prej razčistiti še nekatera odprta vprašanja. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil presenečen nad spremembo češkega stališča.

Glavni razlog za to, da Praga za zdaj še ni podprla pogodbe, je po navedbah čeških virov predvsem vprašanje ratifikacije pogodbe. Četudi bi češki parlament pogodbo potrdil z zahtevano dvetretjinsko večino, bi se postopek verjetno ustavil pri evroskeptičnem predsedniku Vaclavu Klausu, ki mora pogodbo podpisati, a ji glede na izražena stališča ni naklonjen. Podobno taktiko je ubral že pri Lizbonski pogodbi. Poleg tega naj Češka ne bi bila povsem zadovoljna s kompromisnim dogovorom o udeležbi nečlanic območja evra na evrskih vrhovih, čeprav bi ga tudi lahko sprejela. Vseeno pa odločitev Prage še ne pomeni, da se Češka v prihodnje sporazumu ne bo pridružila, če ne prej potem, ko bo parlament izvolil novega predsednika.

Podrobnosti dogovorjene do marca
Za zdaj je le okvirno znano, kakšen je natančno dogovor glede vprašanj, ki so bila odprta v končnem delu pogajanj, na primer glede udeležbe članic brez evra na vrhovih evrskega območja, pri čemer je vztrajala predvsem Poljska, ali glede vloge Sodišča EU-ja pri nadzorovanju izvajanja pogodbe. To vprašanje naj bi bilo razčiščeno do podpisa pogodbe, ki bo predvidoma marca. "Dogovorili smo se, da bomo v času do podpisa sporazuma v marcu preučili način, postopek, kako naj bodo države privedene pred sodišče, če se ne bodo obnašale v skladu s pogodbo," je povedal slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor.

Kršiteljico naj bi prijavila članica
V enem izmed zadnjih osnutkov je bilo predlagano, da naj bi Evropska komisija poročala o tem, kako so države pogodbenice zlato pravilo prenesle v svoje zakonodaje. Ena pogodbenica (ali več) naj bi lahko kršiteljico pravil o prenosu fiskalnega pravila v nacionalno zakonodajo prijavila Sodišču EU-ja na podlagi lastne pobude ali na predlog Evropske komisije. V obeh primerih bi bilo mnenje sodišča zavezujoče. Država bo morala v roku, ki ga bo določilo sodišče, izvesti potrebne ukrepe. Če jih ne bi izvedla, bi sodišče lahko kršiteljici naložilo kazen do 0,1 odstotka BDP-ja.

Slovenija in veliko drugih držav se je v pogajanjih o pogodbi zavzemalo za enakovredno obravnavo presežnega primanjkljaja in dolga. Tako bi se tudi v primerih, ko gre za kriterij dolga, uporabljala obrnjena kvalificirana večina, kot velja pri kriteriju primanjkljaja, ko lahko države zavrnejo priporočila Evropske komisije glede kršitev le z obrnjeno kvalificirano večino. Soglasja o tem ni bilo zaradi nasprotovanja približno petih držav.

'Dogovor ohranja enotnost EU-ja'
Nečlanice območja evra naj bi vsaj enkrat letno sodelovale na rednih evrskih vrhovnih srečanjih, ki jih uvaja pogodba, in sicer takrat, ko bodo obravnavana specifična vprašanja, povezana s pogodbo. Poleg tega bodo vabljene, če bodo vprašanja zadevala njihovo konkurenčnost in če bo govor o temeljnih spremembah strukture območja evra. Tako bodo te države, ki so se (z izjemo Danske) zavezale k prevzemu evra, sodelovale v pogovorih o obliki denarne in gospodarske unije, ki se ji bodo pridružile. Po prepričanju predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya gre za zelo razumen dogovor.

Van Rompuy meni, da dogovor kar najbolj ohranja tudi enotnost Unije, saj naj bi pred vsakim evrskim vrhom razen v izrednih okoliščinah potekal tudi vrh celotne povezave, pogodba pa vsebuje tudi določilo, da naj bi jo v petih letih vključili v pravni red EU-ja. Seveda imajo članice območja evra poseben položaj, ki s seboj prinaša prenos dela suverenosti ob prevzemu evra, je pojasnil Belgijec na čelu Evropskega sveta.

Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je zadovoljen, da besedilo pogodbe vsebuje tako imenovano skupnostno metodo oziroma jasno vlogo evropskih institucij pri njenem izvajanju in da ne ruši dosedanjega pravnega reda povezave.

"Ukvarjajte se s težavami ljudi, ne institucij"
Zbrane na vrhu v Bruslju je nagovoril tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je ostro napadel dosedanji pristop članic k reševanju finančne in gospodarske krize. Menil je, da sprememba pogodbe ni potrebna in da bi se morala Unija ukvarjati z reševanjem vsakodnevnih težav evropskih državljanov, ne pa z vprašanji institucij in dogovorov.