Ustavna komisija DZ-ja je soglasno sprejela sklep, s katerim je DZ-ju predlagala, da sprejme sklep o začetku postopka za spremembo ustave z vpeljavo fiskalnega oziroma zlatega pravila. Na seji je bil sprejet tudi sklep o imenovanju članov strokovne skupine, ki jo sestavljajo Igor Masten, Helena Kamnar, Tine Stanovnik, Žiga Andolšek, Kristijan Jorg Petrovič, Tone Jerovšek in Lojze Ude.

Minister za finance Janez Šušteršič je uvodoma pojasnil, da gre v osnovi za to, da morajo biti prihodki in odhodki uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati odhodke. V nasprotnem primeru se mora primanjkljaj pokriti s presežki drugih let, lahko tudi preteklih let, v katerih so se ustvarile rezerve.

Poudaril je, da pa sta dovoljeni dve vrsti odstopanj, in sicer, ko je treba odpravljati posledice večjih naravnih in drugih nesreč ter v drugih izjemnih okoliščinah, med katere spada tudi recesija. To je po njegovem pomembno, saj lahko država tako v času recesije spodbuja gospodarsko rast.

Predstavnik državnega sveta Bogomir Vnučec je poudaril, da DS podpira ustavne spremembe, vključno s predvidenimi izjemami.

Kaj se bo zgodilo, če fiskalnega pravila ne sprejmemo?
Branko Grims (SDS) je povedal, da so se za uveljavitev fiskalnega pravila v SDS-u zavzemali že pred volitvami. Pojasnil je, da sprejetje tega pravila pomeni sprejetje odgovornosti za vse naslednje generacije. "SDS ne le podpira začetek postopka, ampak predlagamo, da storimo vse, da bo postopek čim prej uspešno zaključen," je dejal.

Roman Jakič (PS) je zatrdil, da noče biti talec glasovanja o fiskalnem pravilu, "ko bo vlada prišla s predlogom reform, ki bodo zmanjševale socialne pravice delavcem, dijakom in upokojencem in bodo rekli, da nimamo več kaj, da smo dali zeleno luč za te ukrepe". Dodal je, da upa, da nova vlada ne bo zapravila ugleda Slovenije v svetu.

Matej Tonin (NSi) se sprašuje, kaj se bo zgodilo, če fiskalnega pravila ne sprejmejo. Dolgoročno je po njegovem edino vzdržen sistem tisti, v katerem se porabi toliko, kot se ustvari. "Zaradi nas in zaradi bodočih generacij si želimo, da pride do sprejetja fiskalnega pravila v ustavo čim prej," je sklenil.

Janko Veber (SD) je poudaril, da je recesija glavni razlog, zakaj se je Slovenija morala zadolževati v preteklosti in da je poleg zadolženosti države problem tudi v preveliki zadolženosti gospodarstva. Kreditni krč po njegovem ne dovoli gospodarstvu ustvarjati več, zato bo rešitev tega problema, kot pravi, ključna. "Če ne odpravimo kreditnega krča, ne bo rasti," je dodal.

Ivan Vogrin (DLGV) je povedal, da vse stranke podpirajo zlato pravilo in da vsaka poskuša s predlogi in pripombami dodati kaj pozitivnega k dokumentu, s katerim naj bi izšli iz krize. Poudaril je, da so se v preteklosti, tako v Sloveniji kot po svetu, delale napake, zato smo se tudi znašli v krizi. V prihodnje pa bo po njegovem poleg zlatega pravila treba sprejeti še vrsto drugih zakonov, s katerimi bomo pospešili gospodarsko rast.

Marjana Kotnik Poropat je zatrdila, da se tudi v DeSUS-u zavedajo, da je treba ukrepati takoj in da zato podpirajo fiskalno pravilo, sočasno pa opozarjajo, da je treba zagotoviti socialno državo in da se ne sme vseh težav reševati na najnižjem sloju prebivalstva.

Fiskalno pravilo velja šele od leta 2015
Vlada je pred slabima dvema tednoma sprejela predlog spremembe 148. člena Ustave. S spremembo bo Slovenija v skladu z medvladno pogodbo 25 članic EU-ja o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno oz. zlato pravilo, po katerem morajo biti državni proračuni brez zadolževanja uravnoteženi ali v presežku.

Predlog spremembe ustave dovoljuje, da so proračuni tudi v primanjkljaju, kadar je to potrebno za odpravo večjih posledic naravnih nesreč ali drugih izjemnih okoliščin, ki imajo pomembne finančne posledice za državo. Tako nastali primanjkljaji pa se morajo pokriti s presežki drugih let.

Fiskalno pravilo se bo po predlogu začelo uveljavljati šele za proračun 2015, vendar pa morajo biti že proračuni pred tem letom pripravljeni tako, da bodo omogočili začetek uveljavitve pravila. Predlog spremembe ustave predvideva tudi sprejetje posebnega zakona, ki bo podrobneje opredelil izvedbo fiskalnega pravila. Državni zbor ga bo moral tako kot ustavni zakon za spremembo ustave potrditi z dvetretjinsko večino.