Na pobudo predsednika vlade Janeza Janše so se sešli predsedniki parlamentarnih strank, da bi znova skušali uskladiti stališče do vnosa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, s katerim bi zapisali, da morajo biti prihodki in odhodki države uravnoteženi. Za spremembe ustave je potrebna dvetretjinska večina, ki pa je zaradi nestrinjanja Pozitivne Slovenije in dela SD-ja koalicija nima.

In tako bo očitno tudi ostalo. Janša je po sestanku povedal, da so ugotovili, da pri tem ni sprememb in da za zdaj zlatega pravila ne bo mogoče vnesti z ustavnimi spremembami. Zato bodo po besedah predsednika parlamenta Gregorja Viranta ta postopek začasno ustavili, saj če bi jo nadaljevali in bi državni zbor zavrnil vpis, potem v tem mandatu o tem ne bi mogli več odločati.

Janša je poudaril, da se tudi v naši soseščini razmere ohlajajo, in morda bo tudi to pripomoglo, da bo še kdo spremenil stališče. Za zdaj je v opoziciji zlatemu pravilu naklonjen predvsem predsednik SD-ja Borut Pahor, ki pa nima popolne podpore v svoji poslanski skupini.

Strinjajo se, da je treba omejiti referendume
Zato so prvaki strank in vodje poslanskih skupin na sestanku večino časa namenili referendumski zakonodaji, pri čemer se večina strinja, da so spremembe potrebne. Kot je dejal Janša, bi brisali možnost, da lahko referendum razpiše 30 poslancev ali državni svet. Ostalo pa bi, da ga mora državni zbor razpisati, če ga zahteva večina poslancev, ki bi s tem želeli preveriti legitimiteto svojih odločitev, ali če referendum zahteva 40.000 volivcev. Na referendumu ne bi smeli odločati o zakonih, ki neposredno vplivajo na proračun, o fiskalnih zakonih, o zakonih, ki se dotikajo človekovih pravic, in o mednarodno ratificiranih pogodbah.

Imajo pa stranke različna stališča do uvedbe kvoruma, torej odstotka volivcev, ki se mora udeležiti referenduma. Po Janševih besedah se gibljejo vse od 0 do 40 odstotkov, a obstaja načelna pripravljenost, da se tudi kvorum postavi in da se bodo o tem še usklajevali.

Pahor: Lahko bi ubili dve muhi na en mah
S soglasjem glede sprememb referendumske zakonodaje je zadovoljen tudi Pahor, ki je predlagal te posege. Pravi namreč, da se je v 20 letih pokazalo, da je treba referendumsko zakonodajo popraviti. In morda bodo s tem "ubili dve muhi na en mah" - če bodo dosežene te spremembe, bi se namreč marsikdo lahko odločil podpreti zlato fiskalno pravilo. Po njegovih besedah je prav strah, da se s tem želi obiti referendume, zmanjšal podporo pravilu.

Janša poziva policiste, naj si premislijo
Tema je še posebej aktualna, saj sta policijska sindikata vložila pobudo za zbiranje podpisov za referendum o zakonu o uravnoteženju javnih financ, kar zadržuje izvajanje varčevalnih ukrepov. Tudi o tem so se prvaki strank pogovarjali in premier Janša je zadovoljen, da se strinjajo, da referendumska pobuda policistov ni primerna.

Zato poziva sindikata, naj si premislita, saj težave povzroča že sama časovna dinamika referendumskih postopkov. Morebitni referendum bi bil lahko razpisan šele jeseni, kar pa bi, tudi če bi referendum padel in bi varčevalni ukrepi ostali, izničilo njihov učinek. "Gre za časovno zanko, ki bi lahko zadala usoden udarec." Termin za pogajanja s sindikatoma je po njegovih besedah že določen in Janša upa, da se bodo zadeve razčistile. Dejal je tudi, da bi bil absurd, da tisti, ki varujejo državo, zdaj državo ustavljajo.

Pahor ni presenečen
Medtem pa Pahorja to ne preseneča. "Tudi nova vlada je bila prisiljena nadaljevati naše ukrepe, ki so nepopularni. Ker so v času mojega mandata naleteli ti ukrepi na neodobravanje prek referendumov, sem napovedal, da se bo to dogajalo tudi v tem mandatu. Moja napoved se je uresničila," je pred srečanjem dejal nekdanji premier in predsednik SD-ja.

Ljudje po njegovih besedah niso zadovoljni s standardom in njegovim nižanjem. "Nekdo jim vliva lažno upanje, da so mogoče drugačne rešitve, jaz pa nisem med njimi in sem zato danes politično kaznovan, ker poskušam ohraniti trezno presojo." Sam ne bo presenečen, če bo kljub zavezam sindikatov, da se ne bo zbiralo podpisov, na koncu zbranih dovolj podpisov za referendum. To pa bi pomenilo grožnjo, da gre Slovenija po poti Grčije.

Janković: Blokada je bila že s superreferendumom
Tudi predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković pravi, da je napovedoval takšne zaplete, in upa, da bo sklenjen dogovor s policisti. Sam je proti referendumom in stavkam in trdi, da se je o vsem mogoče sporazumeti. "Čez eno leto bomo v mnogo težji situaciji, kot smo danes, in izvirni greh je bil storjen 5. junija prejšnje leto, ko so nekateri pozivali, naj bodo volivci trikrat proti zakonom in enkrat proti vladi. Ko se enkrat začneš igrati z ognjem, je to slabo," je pojasnil.

Žerjav napoveduje ustavno pobudo
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav pa se je vprašal, kaj bomo v tej državi sploh še počeli, če se bo začetek reform zrušil. "Sprejeta sta rebalans in zakon o uravnoteženju javnih financ, in če ta pade, imamo rebalans brez realne osnove. Razmere bodo nevzdržne." Če bo zbranih dovolj podpisov, bomo stvar zagotovo dali pred ustavno sodišče, je še zatrdil Žerjav.