Predsedniku vlade Janezu Janši so predstavniki ljudstva zastavili štiri vprašanja, ministrom pa so jih zastavili precej več. Po seriji izrednih sej se je tako nazadnje začela redna majska seja državnega zbora, ki bo potekala še jutri.

Frangež: Španija počne isto, a so rezultati slabi
Ekonomisti opozarjajo, da je pot vlade do javnofinančne konsolidacije nevarna in lahko povzroči dolgoročno stagnacijo, kar kažeta tudi primera Španije in Portugalske, je svoje vprašanje začel Matevž Frangež (SD). Španija je lani uvedla podobne ukrepe, a se njeno stanje slabša, Portugalska pa že dolgo poskuša finance konsolidirati, pa so rezultati slabi, je nadaljeval. Obe sta v varčevalno-dolžniški krizi in tako tudi Sloveniji grozi, da bo prav zaradi varčevalnih ukrepov ostala z negativno gospodarsko rastjo.

"Ključni problem: prezadolženost gospodarstva"
"Na hitro zmanjšujemo ravno tiste elemente, ki generirajo rast, kot so domača potrošnja in investicije," je izjavil. Zanimalo ga je, kaj bo vlada storila glede tega, kar je po njegovem mnenju ključni problem: kreditnega krča in prezadolženosti slovenskih podjetij. Ta prezadolženost kot bruto zunanji dolg je najbolj narasla ravno med letoma 2004 in 2008 je spomnil.

Janša: Ni gospodinje, ki te logike ne bi razumela
Naloge vlade so jasne, vendar jih izvaja relativno pozno in zato mogoče se zdi, da gre vse skupaj na hitro, je odvrnil Janša. Frangeža je pozval, naj razume tisto logiko, ki jo razumejo že obrtniki in gospodarstveniki, pa tudi gospodinje."Ni gospodinje, ki mora spraviti skupaj začetek in konec meseca, ki te logike ne bi razumela," je izjavil. Vladni ukrepi so po Janševi oceni temeljno težavo - primanjkljaj - za polovico zmanjšali, kljub vsemu pa se bomo morali dodatno zadolževati, ker problema ni mogoče rešiti čez noč.

"To je šele začetek poti"
Ni res, da vlada do zdaj ni ničesar naredila za povečanje prihodkov in gospodarske rasti, je odvrnil Frangežu. "Predsednik uprave enega najuspešnejših slovenskih podjetij, Krke, je dejal, da je slovensko okolje zaradi ukrepov, ki jih je ta DZ sprejel za vlaganja, najugodnejše doslej," je izjavil. Z novo zakonodajo so olajšali investicije v razvoj in opremo še prej, kot je bil sprejet varčevalni ukrep, je poudaril in dodal: "To je šele začetek poti."

Glede kreditnega krča in zadolženosti je premier dejal, da bodo to reševali v prihodnjih mesecih, tudi to "žal" z zamudo. Del težave leži v bankah, ki zaradi krča ne kreditirajo tistih podjetij, ki so v dovolj dobrem stanju, da se lahko zadolžujejo; drugi del težave pa je v tistih podjetjih, ki kreditov ne morejo najeti zaradi lastne prezadolženosti, je pojasnil. Za prvi del išče finančni minister kot prvi korak dokapitalizacijo največje slovenske banke z zasebnim kapitalom, drugi del pa bo po Janševih besedah moral sam skozi prestrukturiranje.

Möderndorfer: Masa plač kabineta večja za 63 %
Janija Möderndorferja iz PS-ja so zanimale vladne dejavnosti za zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi. Pridobil je podatek, da ob hkratnem zmanjševanju plač v javnem sektorju za 8 odstotkov nekaj "raste" v Janševem kabinetu. V prejšnji vladi je bilo v kabinetu predsednika vlade zaposlenih 28 ljudi, zdajšnji jih ima manj (18), vendar se je masa plač hkrati povečala za 63 odstotkov, je opozoril poslanec.

Janša je Möderndorferju odgovoril, naj najprej počaka do konca leta, ko bo končana širša reorganizacija in šele takrat naredi sklepe. Vlada je sredi postopka reorganizacije, in če en človek v njegovem kabinetu lahko opravlja delo treh ljudi, ki so imeli prej podvojene funkcije na različnih položajih, potem ga bo, je zatrdil predsednik vlade.

Jakič: Zakaj v Nemčijo na dan Evrope?
Ostali poslanci so bili precej krajši: Romana Jakiča iz PS-ja je zanimal le namen Janševega uradnega obiska v Nemčiji, "ki je simbolično potekal prav na dan Evrope". Ravno zdaj, ko se situacija v Evropi obrača, ko je vlada na Nizozemskem razpadla zaradi varčevalnih ukrepov, ko konservativci Angele Merkel doživljajo poraz za porazom na volitvah in ko je v novoizvoljeni francoski predsednik napoveduje izstop s francosko-nemškega vlaka.

"Povsem normalno je, da se obišče ključno zunanjetrgovinsko partnerico," mu je odvrnil Janša. "Če bi bila na oblasti kakšna druga vlada, bi šel ta obisk najbrž na Antarktiko," je dodal. Jakič je ob omembi Antarktike protestiral, saj je bil premier po njegovi oceni žaljiv, zato je zahteval opravičilo.

Janša: Gre za slovensko-francoski vlak
Tudi t. i. francosko-nemški vlak je zastarel izraz in ne ustreza realnosti, je zatrdil Janša, ves čas se je nanašal bolj na politično stališče, kako iz krize, kot na stanje v gospodarstvu.

Nemčija je že zdavnaj izvedla strukturne prilagoditve, uvedla prožnejši trg dela, zato je motor evropskega gospodarstva. Francija pa je po drugi strani v podobnem položaju kot Slovenija - razliki sta le v nekoliko večji zadolženosti Francije, hkrati pa ima demografsko sliko nekoliko boljšo. "Pred Francijo je še vedno večina ukrepov, ki jih Slovenija izvaja in s tega vidika lahko govorimo bolj o francosko-slovenskem vlaku," je zatrdil.

Braniselj: Državljani pričakujejo reforme
Dolgotrajna vladna pogajanja s sindikati so prinesla zakon, z njim 500 milijonov evrov prihranka letos, 750 pa prihodnje leto, bo v vprašanju spomnil poslanec Državljanske liste Rihard Braniselj. Korak je pomemben, nikakor pa ne zadosten in državljani pričakujejo ukrepe in reforme tudi na drugih področjih, še piše v njegovem vprašanju. Katere so torej tiste reforme, ki bodo Slovenijo popeljale na pot napredka, bo vprašal premierja.

Janša: Ključna bo reforma trga dela
Koalicijskemu poslancu je Janša najprej pojasnil, da je poleg pogajanj o svežnju ukrepov v sklopu zakona za uravnoteženje javnih financ ves čas potekal tudi socialni dialog v sklopu Ekonomsko-socialnega sveta. S socialnimi partnerji (sicer ne vsemi) mu je uspelo uskladiti izhodišča za nov socialni sporazum, Janša pa obžaluje, da k podpisu izhodišč ni pristopila tudi opozicija. Premier računa, da bo socialnim partnerjem (vlada, sindikati in delodajalci) do začetka parlamentarnih počitnic uspelo doseči tudi končno soglasje glede ključnih strukturnih prilagoditev. "Te bi prinesle konkurenčnejše gospodarstvo, večjo gospodarsko rast, večjo zaposlenost in s tem večje prihodke za proračun," je zatrdil.

"Španski Seat enostavno seli proizvodnjo na Češko, ker ima bolj fleksibilni trg dela. Tudi Nemčija se je soočala s tem problemom in pred Schroederjevimi reformami je bila nemška brezposelnost rekordna, zdaj pa je rekordno nizka," je pojasnil eno ključnih težav. Vlada zato v prihajajočih reformah želi: odpraviti kreditni krč, na trg dela hkrati prinesti več prožnosti in več varnosti, prestrukturirati zdravstveni sistem in pokojninski sistem prilagoditi vsaj srednjeročnim smernicam na demografski sliki, je sklenil premier.

Drugi zakoni v obravnavi
Po vprašanjih bodo poslanci obravnavali novelo zakona o prevzemih, zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zakona o davku na dodano vrednost in zakona o medijih.