Po neuradnih podatkih v tem trenutku slovensko zunanje ministrstvo razmišlja o zaprtju štirih veleposlaništev, na Finskem, Švedskem, Portugalskem in Irskem, ter dveh konzulatov - v Düsseldorfu in New Yorku, je za TV Slovenija poročala Metka Majer. Diplomatsko je precej logična izbira, recimo, Švedska, saj je skandinavska država pred kratkim tudi sama zaprla svoje veleposlaništvo v Sloveniji.

"Običajno diplomacija deluje na bazi reprocitete in seveda je lažje zapirati tam, če si v to prisiljen - seveda če ti je nekdo drug že zaprl tudi z namenom neke racionalizacije," je dejal Milan Brglez s Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani.

Če bodo tudi drugi prisiljeni zapirati, bo seveda najbolj logično za denimo Finsko ali kogar koli drugega zapreti svoja predstavništva v Ljubljani in ga na primer imeti odprtega v Zagrebu, dodaja Brglez.

Varčevalo se bo tako tudi v diplomaciji - z rebalansom proračuna je za materialne stroške celotne diplomatske mreže predvidenih 30 odstotkov manj kot lani, a po poročanju Majerjeve kljub temu Slovenija v prihodnosti načrtuje odpiranje novih predstavništev zunaj Evrope.

Diplomatsko mrežo je treba prilagoditi
"Razumem, da je v teh časih krize toliko bolj v ospredju gospodarska funkcija diplomacije, in nič nimam proti, če bi temu ustrezno prilagodili deloma svojo mrežo, kar pomeni, da bo treba najverjetneje odpirati svoja predstavništva, recimo v Afriki ali tam, kjer bi lahko slovensko gospodarstvo lahko sklepalo posle," je pojasnil Brglez.

Odločitev o zaprtju predstavništev in o tem, za katera predstavništva bo šlo, vsekakor ni dokončna, svoje bodo povedali še odbor za zunanjo politiko državnega zbora in strateški svet za zunanjo politiko ter nato še enkrat vlada, ukaz o zaprtju predstavništva pa podpiše predsednik države, je še poročala Majerjeva.